Svetovna obeležja (World Landmarks)

Ta spletna stran je vedno bolj priljubljena kot e-gradivo, zlasti pri pouku geografije, ter tudi drugih predmetih... kjer koli smo, je prisotna geografija, brez nje ne more ne turizem, ne ekonomija, ne kultura... Namen celotnega projekta je sicer prikaz Slovenije, vendar bi bila "zadeva" zgolj lokalnega značaja, zato sem se že pred desetletjem lotil tudi lokacij izven Slovenije. Kot učenje na daljavo stran uporabljajo praktično na vseh kontinentih - zanimivo letos intenzivno iz Kitajske... v letu 2008 je bila polovca obiskovalcev iz Kitajske. Delo... več kot sto tisoč prevoženih kilometrov lokalnih cest (če sem natančen 550.000 kilometrov samo z avtomobilom), takšnih in drugačnih prigod na poti, predvsem učenje in spoznavanje sveta. Seveda terensko delo ni dovolj... lahko rečem stotine ur kabinetnega dela (lahko rečem tisoče?). Danes sem dodal k že dosedaj obširnemu prikazu še nekaj sto prostorskih slik izven Slovenije ter trenutno preoblikoval Francijo, Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Brazilijo, Egipt, Madžarsko, Črno goro... ( svetovna dediščina)

This web site is with the growing popularity as part of e-learning, particularly with the geography and also other school lessons or seminars... wherever we are, the geography is present... with the turism, economy, culture... The goal of the whole project was display of Slovenia, but the presentation would be only too local, that's why I had started with the locations out of Slovenia. E-learning lessons from all over the World use this site and the interes is growing - interesting: in the year 2008 the half of visitors was from China. My work... over hudred thousand kilometres of the local roads (precisely 550.000 kilometers), all kinds of the stories and events but mainly learning and knowing the world. However the ground work is not enought... I can claim hundreds hours of cabinete work (may I say thousands?). I have uplooad additional few hundreds SURROUND PHOTOGRAPHY with the locations out of Slovenia today: France, Austria, Bosnia and Herzegovina, Brasil, Egypt, Hungary, Montenegro... ( World heritage)

Maribor. Pripravljen je prostorski prikaz ožjega območja mesta na interaktivnem zemljevidu - ni še vse, vendar da prikaz približno prostorsko predstavo o mestu. Zakaj sem se lotil Maribora? Nekaj mesecev dela s katerim sem želel prikazati utrip mesta, čeprav v resnici nisem imel časa za tak podvig... predvsem zato, ker mesto kandidira za kulturno prestolnico Evrope leta 2012 in čas neusmiljeno melje naprej... Istambul bo kulturna prestolnica Evrope leta 2010 in se je na podoben način predstavil kot je sedaj prikazan tudi Maribor - glede na to, da je spletna stran cenjena v mednarodnih kulturnih krogih, upam, da je moj prispevek vsaj kamenček k mozaiku uspeha kandidature.

Slomškov trg v Mariboru. Sedaj počasi, toliko, da se ne naveličam... sestavljam prostorski prikaz Maribora. Več kot naredim, več se mi zdi da manjka. Ker je lokacij ogromno - skupaj jih bo menda čez 500 prostorskih slik, jih postopoma po temah prikazujem ter povezujem s sorodnimi temami. Prikaz Slomškovega trga je tudi del Virtualnega muzeja Jožeta Plečnika, ki postaja kar se tiče kot interaktivnega pripomočka in neposrednega vpogleda v lokacjo tudi najobsežnejša predstavitev velikega slovenskega arhitekta - samo v letu 2008 si ga je ogledalo blizu milijon obiskovalcev.

Square in Maribor - Slomškov trg. I am uploading locations of Maribor with "step by step"... there is 500 new SURROUND PHOTOGRAPHY which already were or need to be stiched and georeferenced. It is another massif project which is consuming my time - but it worths. This square is also a part of another great project: Virtual museum of Jože Plečnik which displays the work of this great Slovenian architect.

Gorski prelaz Predel - gorska cesta. Čez dobra dva tedna bo minilo osem let kar je drobirski tok izpod Mangrta uničil moj mali raj na tem svetu. Do sotočja Predelnice, Mangrtskega potoka in slapov "Hudega žleba" sem se redno vračal in užival v številnih tolmunih in slapovih smaragdnega potoka. Novembra leta 2000 je bil uničen tudi most nad vrhom korit Mangrtskega potoka. Danes gradijo veličasten viadukt, vendar se sam sprašujem o smislu takih objektov v narodnem parku - je pa nekaj res cesta čez Predel je tudi pomembna prometna povezava.

Dvor. Danes eno od mnogih "anonimnih" naselij v Sloveniji je bilo pred dobrimi sto leti med najpomembnejšimi industrijskimi centri na Slovenskem. Danes se veliko govori o recesiji, upravičeno... blefiranje, preprodaja in prestavljanje dodane vrednosti iz predala v predal in delo zgolj zaradi "službe" mora slej ko prej počiti kot milni mehurček. Leta 1891 se je "zgodila" recesija tudi na Dvoru... od nekdaj veličastne železarne so ostale le še restavrirane ruševine...

Lehnjakovi pragovi Krke pri Praprečah. Reka Krka je letos septembra bolj skromna z vodnim pretokom. Na dan so pokukali lehnjakovi pragovi, ki drugače ustvarjajo zanimive rečne slapove. Značilnost reke so bile tudi številne žage in mlini, ki danes ostajajo le še "izginjajoči" spomin na živahno preteklost doline Krke.

Muzej na prostem pri Šentjerneju. V neposredni bližini pleterske kartuzije je muzej na prostem kjer je predstavljena stara domačija Šentjernejskega polja iz 19. stoletja. Muzej sem dokumentiral že leta 2006, letos septembra samo dodal lokacijo in spremenil prikaz...

Otočec. Trenutno 'begam' po celotni Sloveniji... hm 400 prevoženih kilometrov na dan, včasih še več... pa naj kdo reče, da je Slovenija majhna. Kakorkoli... Dolenjsko sem precej zanemaril v zadnjih letih... zatorej serija rezultatov "prostorskega" kartiranja iz tega konca Slovenije.

Trška Gora at Novo mesto. Slovenian wines are among the best reputated wines of the world but because they are hard to be find out of Slovenia not so known in public. Most of what is produced is consumed by Slovenians, who's per capita consumption of over 60 liters ranks fourth worldwide. Currently, only about 5 percent is exported.

Muzej premogovništva v Velenju. Zamislil sem si nov projekt, ki bo menda kar obsežen... Geografska lokacija naj bo nepomembna ta trenutek...in sem se spomnil podobnega projekta, ki sem ga naredil pred petimi leti še s "staro" tehniko (fotoaparat s 6 mio. točkami in 14 mm linearni objektiv ).

Potok Klavžarica. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja (kako se sliši daleč...) so bila polna romantike... vsak dan na terenu, predvsem pri kartiranju slapov, potikanju po grapah, izgubljanju po neprehodnem terenu (dokler nisem nabavil satelitske navigacije) in bežanju pred divjimi zvermi (... v resnici je vedno obratno...). Spreminjanje zemeljskega površja je v Idrijskem hribovju kar intenzivno, marsikatere grape po kateri sem hodil še pred nekaj leti enostavno več ne spoznam, saj že razlika v letnem času povsem zamegli pozavanje terena. Grapo potoka Klavćžarice sem nazadnje obiskal leta 2001, očitno se je veliko spremenilo zato podajam nov opis, vendar s starimi slikami...

Marca letos je bilo nazadnje kar sem dokumentiral muzejsko lokacijo. Ko gledam časovno deset let in več nazaj, ko sem intenzivno delal na prikazu slovenskih muzejev in galerij, me mika, da bi se dokumentiranja lotil še enkrat, saj so se marsikatere postavitve že spremenile, pa tudi kvaliteta izvedbe je zaradi razvoja tehnologije bistveno boljša. Veliko dela... le vprašanje je če je še dovolj moje energije...kakorkoli... malenkost sem le naredil, drobec je objavljen pod Utrinki iz Slovenije, vecji del pa na uradnih straneh Muzejev Radovljiške občine.

Anton Tomaž Linhart . Zbirka o Antonu Tomažu Linhartu je bila za javnost odprta 11. 12. 2007, ob 251-letnici rojstva znamenitega slovenskega razsvetljenca, dramatika, zgodovinarja in uradnika Antona Tomaža Linharta.

Ljubljanski grad. Del projekta "virtualni ogledi slovenskih mest" so tudi gradovi... če so del mesta. Ljubljanski grad je nedvomno najbolj prepoznavna stavba in tudi "vroča točka" mesta. Kdor se nameni ogledati mesto, ne bo spustil Grajskega griča in se razgledal z vrha razglednega stolpa odkoder se vidi celotno mesto in tudi širša okolica.

Koški slapovi. Kaj je to lehnjak? ...me je presenetila "ta srednja" hči, še osnovnošolka...khm...no ja najbolje da se zapeljemo do najbližjega, pa bom tam razložil...pol ure pozneje, 24 km vožnje iz Ljubjane smo že bili ob vhodu v 2 km dolgo dolino potoka Kosce blizu Višnje Gore...

Spodnja Idrija. Letos imam načrt, da poleg ostalih (preobsežnih) projektov dokončam virtualni ogled slovenskih mest, vključno z obnovo starih lokacij z boljšo kvaliteto in dopolnitvijo z novimi kraji. Na terenu sem praktično vsak dan, če le dopušča vreme - samo da ne dežuje, ponoči pa 'brnijo' računalniki, ki meljejo preko dneva pridobljene podatke. Spodnjo Idrijo sem uvrstil pod "podeželje", čeprav bi jo lahko tudi pod mesta. Žal sem ta dan pred pričetkom dela uničil stojalo, zato sem se moral potruditi kar s "foto-vzorčenjem" iz roke...kar pa ima tudi prednosti, saj bi si s stojalom težko privoščil 'lebdenje' nad Idrijco.

Radovljica. Staro mestno jedro je z obnovo dobilo privlačnejšo podobo. Promet, ki je kvaril srednjeveško vzdušje so končno umaknili, še nekaj dodelanih podrobnosti in obnove in Radovljica bo zopet postala pravi "biser". Nova vizualizacija mesta je bila že nujna, vendar sem bil celo malce prehiter...morda bi moral počakati še nekaj mesecev, da dobi staro mestno jedro dokončno "sveže obnovljeno" podobo.

Češka koča na Spodnjih Ravneh. Še danes se spomnim, kako sem pred 14. leti na prvo 'visokogorsko' turo nosil svoj še ne eno leto star naraščaj, nato sem zgodbo ponovil čez tri leta in sedaj je ponovno čas za ponovitev... sedaj ne bom nosil, ker je za moj 'emšo' triletnica le preteška...vsaj mislim, da ne bom nosil... Češka koča, ki so jo pred 108 leti postavili češki planinci, je menda v Sloveniji celo najstarejša gorska koča, ki je vse od izgradnje ohranila svojo prvobitno podobo. Iz zatrepnega dela Ravenske kočne je le dobro uro lahkotnega vzpona in že se znajdemo pod severnim ostenjem osrednjega dela mogočnih Grintovcev.

Šoštanj - Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ). Sem zelen, sem 'ekološki', vendar si težko predstavljam življenje brez elektrike, si - vendar ne na tak način kot danes. Potrošnja električne energije je v Sloveniji vedno večja in marsikdo si ob vklopu električnega stikala niti ne predstavlja odkod elektrika. TEŠ v Šoštanju je poleg nuklearke pri Krškem najpomembnejši energetski objekt, saj proizvede tretjino, celo do polovico potrebne električne energije v Republiki Sloveniji.

Slap Čedca. Na pot sem se podal že zgodaj zjutraj z namenom, da splezam nad slap, ki je bil po 'uradnih' podatkih najvišji slap po padcu vode v Sloveniji (130 m). Stena po kateri je padala snežnica, kot 138 m visok slap se je konec maja pričela rušiti in pred tednom dni se je zgodil največji podor, ki je popolnoma spremenil podobo sten pod Škofovo glavo. Čeprav sem bil ustrezno pripravljen, sem se iz varnostnih razlogov odločil za daljšo pot preko Češke koče in pod Vratci v krnico pod Jezersko Kočno in nad samo 'ogroženo' območje. Malce nelagoden občutek, zlasti potem ko sem ugotovil, da tudi območje nad slapom ni ravno najbolj stabilno - dvig nazaj proti Vratcem, ko zamolkel trušč, kot hiša velike skale prekine brenčanje miljonov muh, ki so me prekrile od vrha čelade do leč na objektivu - počutil sem se kot v 'zoni somraka'...

Slapova na potoku Peričnik. Leta 1996 sem na internetu prvič objavil svoje fotografije in zapiske o dostopih do slovenskih slapov. Med prvimi objavljenimi je bil tudi slap Peričnik, katerega prikaz sem v minulih dvanajstih letih kar nekajkrat spremenil in sproti dopolnjeval: najprej samo s fotografijami in opisom, nato z video prikazom in končno z interaktivnimi prostorskimi slikami.

Divje jezero je vokliški izvir, ki ima različne 'obraze' - spokojno in idilično jezerce ali pa 'brbotajoča pošat', katere dno še niso upeli določiti. V Provansi ob Fontaine-de-Vaucluse, je na podobnem naravnem pojavu osnovana prava turistična industrija z več kot miljon obiskovalci na leto... na srečo se to pri nas ni zgodilo in v neposredni bližini Idrije nudi to jezerce spokojen kratek sprehod ob svojem bregu - tudi ob dežju...

Celje. Priprava večjega mesta v navidenzni realnosti ni 'mačji kašelj' in za mesto kot je Celje, je mesec dni - tam po 12 ur na dan skoraj premalo. Vendarle... Celje je bilo nazadnje na vrsti pred osmimi leti - sedaj sem nanovo pripravil prikaz starega mestnega jedra, ki je v zadnjih letih dobilo nekoliko prenovljeno podobo. Vzporedno s projektom "Slovenska mesta", nadaljujem tudi drugo leto projekta Virtualni muzej Jožeta Plečnika - delček tega je tudi stavba nekdanje Ljudske posojilnice v Celju.

Sv. Urh nad Podolnico. Območje današnje Slovenije so konec srednjega veka pretresali turški vpadi. Kmetje so takrat za obrambo gradili številne tabore, od katerih jih je danes le malo tako dobro ohranjenih kot je taborsko obzidje okoli cerkvice Sv. Urha v bližini Horjula.

Smrekovško pogorje . Lansko leto, ko sem kartiral Zgornje Savinjsko dolino, sem v Radmirju srečal možaka, ki mi je vneto zatrjeval, da je Komen vulkan, in da še sam včasih vidi, kako se iz njega kadi...khm... ljudska domišlija nima meja, in jaz sem sem mu lepo prepustil, da je užival v svoji razlagi. Pa se možakar ni dosti motil, vsaj če pogledamo po spletnih strani okolišnjih občin, tam vsi poetično opisujejo "Smrekovec, naš ugasli vulkan..."... in če uradno tako rečejo, zakaj občani ne bi verjeli? Res, ko se človek sprehaja po tem območju in se je že kdaj srečal s pravimi vulkani, potem je kamnina "na površno" res podobna strjeni lavi - gre za andezitni tuf, ki je vulkanskega nastanka kar pa ne pomeni, da lahko govorimo o "ugaslem vulkanu". Območje je zavarovano območje narave in tu sem prvič sem naletel na nenavadni naravni spektakel: nedaleč od vrha Smrekovca, tam še v gozdu sem zaslišal neverjeten "kokodajs" - počasi sem se približal in zalotil dva divja petelina, ki sta se mikastila za svoje kure, da je perje frčalo naokoli, kot da bi pihnil v regratovo lučko. Seveda sem v primerni oddaljenosti pametno počakal, da opravita svoje, potem pa sem si za nagrado nabral trofejno perje, prav iz njunih, sedaj že oskubljenih repov - pa naj imata svoje kure, jaz pa sem domov (svojim ;) ) prinesel nekaj spominkov...

Menina planina je visokogorska kraška planota, ki je relativno lahko dostopna. Po označenih planinskih poteh in lepem vremenu je obisk tega območja pravo doživetje, zlasti za otroke, saj je teren uravnan. Pozimi in ob megli pa se človek hitro izgubi in planota lahko postane nevarna past. Na zemljevidu je območje 7x3 km videti majhno, toda po nekaj dneh potepanja po kraškem terenu Menine planine postane "tisti majhen" kvadratek precej velik. GPS je pri mojem delu nepogrešljiv pripomoček, saj lahko le z njim določim natančno lego prostorskih slik, s katerimi kartiram območje in jih kasneje vnašam v digitalni zemljevid. Škoda, ker mi proces obdelave posamezne PROSTORSKE FOTOGRAFIJE v polni ločljivosti, še zmeraj vzame dobri dve uri dela in sem na dan terenskega dela prisiljen obdelovati podatke še dva dni v kabinetu...

Velika planina. Imam to srečo, da sem v stiku z vsemi generacijami učencev - od osnovnošolcev, dijakov in študentov. Kaj je internet naredil bistvenega zanje? hm... mirno bi jim rekel "copy-paste" generacija. Nekritično kopirajo vire in jih z lahkoto prenašajo v svoje domače naloge, pisne vaje, seminarske... tudi kako diplomsko sem že srečal, ki je kar "pocitirala" vire in "znanstveno" delo je bilo narejeno... na srečo to ni pri vseh, da ne bo krivice, vendar vzorec ostaja... in kako vezo ima to z Veliko planino... v bistvu nobene (heh...) le toliko, da namenoma ne pišem obširnih tekstov, temveč dajem poudarek interaktivni, vizuelni informaciji, saj so PROSTORSKE FOTOGRAFIJE najboljša stvar zatem, ko smo bili tam...če jih zna uporabnik pravilno uporabiti...

... kakorkoli... projekt vizualizacjie Kamniško-Savinjskih Alp sem letošnje kar dobro zastavil, čeprav sem šel kar nekajkrat "v prazno", saj v oblakih in megli delo nima pomena. Ravno prikaz Velike planine je lepo opremljen z oblaki, vendar...zakaj pa ne?

Koper. Prav prijetno se je danes sprehajati po slovenskih mestih. V zadnjem desetletju so dobila novo, prijaznejšo in bolj urejeno podobo. Koper ima sloves "industrijskega" pristanišča, vendar se ponaša z bogato zgodovino in arhitekturno dediščino. Mesto je pravi "muzej na prostem". Prvo vizualizacijo mesta sem naredil leta 2000, nato leta 2002... sedaj je pripravljena nova...

Grad Bogenšperk. Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je bil med pionirji preučevanja kraških pojavov. Za svoje opise hidrologije in razlage delovanja Cerkniškega presihajočega jezera je bil leta 1688 sprejet kot član v "Royal Society" v Londonu. V obeležje tega dogodka je bila 23. aprila 2008 v Londonu v prostorih Royal Society odprta spominska razstava. Svoja najbolj plodna leta je preživel prav na gradu Bogenšperk. V začetku letošnjega leta so me organizatorji razstave (Javni zavod Bogenšperk) prosili za uporabo mojih panoram "praznega" in "polnega" Cerkniškega jezera na razstavi. Naredil sem tudi novo vizualizacijo gradu, saj je bila prvotna stara že osem let...

Sv. Primož nad Črno pri Kamniku . Nekdanja romarska pot... pa sem se spomnil na naše slovenske kulturnike - ne mislim 'zabavljačev', temveč tiste, ki nosijo dušo naroda. Njihovo življenje in vstrajanje z umetniškim delom na območju Slovenije je že stoletja poplačano z bedo in 'razsutim' družinskim življenjem - ves čas so na romarski poti - bolj na trnovi poti. Mladi so umirali za socialnimi boleznimi, kot so jetika, tuberkoloza,... alkohol... ali pa so starost dočakali v največji socijalni bedi. Zgrešili so poklic... pa zakaj tole pišem...? Najprej hvala bogu, da se ukvarjam z ITK in me slovenska (duhovna) 'revščina niti ne zanima', čeprav me potare...vendarle mi je znanec v začetku letošnjega leta omenil, da je že malce nerodno da delujem pri predstavitvi Slovenije 'solo' - "Kaj ce bi se prijavil na kak slovenski razpis?..." Pa sem se...takole za 'štos'. Teden dni papinatega dela, srce se mi je trgalo ko sem namesto konkretnega dela cas zapravljal za izpolnjevanje formularjev...". Rekel sem si, da bom naredil minimalni izračun, toliko na mesec za kolikor so delavci minulo soboto štrajkali... prišlo je, takole za desetino realne vrednosti projekta..., da ne bo izgledalo, da pretiravam - in sem zadevo oddal. Včeraj so prišli rezultati, dobro, zelo dobro...ampak finančno...nezadostno... to pa ne, to pa je pretiravanje in nerealno... no ja projekt bom vseeno naredil, čeprav zopet 'solo'... he, he... še dobro, da je tu dobra stara gospa Evropa...

Izviri Ljubljanice. Že velikokrat sem si dopovedoval, da moji prikazi niso turistični, vendar sem se pogosto oziral na lepo sončno vreme preden sem se odločil za terensko delo. Rezultati so bili zato zelo selektivni. Pred nekaj leti sem tako ob deževju dokumentiral 600 m visoko slapišče preko sten Komarče v Bohinju, ki ga ob 'lepem' vremenu ne bi uspel ujeti v fotografsku objektiv. Letošnji začetek pomladi je pospremilo močno sneženje z dežjem in zanimalo me je kako močni so kraški izviri Ljubljanice. Zanimivo, ravno pred letom dni sem dokumentiral Močilnik in Retovje in letos je situacija glede pretoka zelo podobna. Nebo je bilo oblačno in turobno, toda mene je predvsem zanimala voda...

Rimska nekropola v Šempetru v Savinjski dolini . Pred osmimi leti sem dokumentiral lokacije Pokrajinskega muzeja v Celju in med njimi je bila tudi Rimska nekropola v Šempetru. V zadnjih letih me je mikalo ponoviti vizualizacijo, vendar nikoli ni bilo prave priložnosti. Pomladni ekvinokcij je čas ko v projektu WWP - PROSTORSKE FOTOGRAFIJE širom sveta pripravimo tematsko prostorsko sliko, tokrat, na pomladanski ekvinokcij 2008, je bila tema "začetek, izvor". Dvajsetega marca sem dokumentiral jamo Pekel v bližini Šempetra, ki je pod skrbništvom Turističnega društva Šempeter. Društvo skrbi tudi za rimsko nekropolo, zato sem se kljub nestanovitnemu vremenu odpravil tudi v Šempeter. Kot naročeno je izza oblakov pokukalo sonce in za kratek čas ustvarilo primerne pogoje za foto-vzorčenje. Žal samo za gornji del grobnice Spektacijev, potem pa se je naglo pooblačilo in celo začelo snežiti. Razmišljal sem kako bi v WWP vključil tudi utrinek iz nekropole... kustodinjo sem poporosil naj malo "naštudira" kateri prizor bi bil primeren in hitro so se našli predlogi. Najbolj primeren se mi je zdel prizor izklesan v spodnjem delu grobnice Enijcev, ki predstavlja Evropo, ki jo v bika spremenjeni Zevs odnaša preko morja - izvor poimenovanja Evrope.

Šija . Šija pomeni "vrat" - in tako so Bohinjci poimenovali to 1880 m visoko goro na južnem obrobju planotastega sveta Vogla. Pri pregledovanju arhiva sem ugotovil, da imam še neobjavljenih nekaj sto gorskih razgledov. Stalno terensko delo in ostale obveznosti so včasih preveč tudi za celodnevno delo...in gradivo se začne kopičiti... dokler se nanj ne pozabi. Izlet do Šije je lep zgled gorskega sprehoda, ki je morda primerljiv z naporom vzpona na Šmarno goro... seveda s pomočjo kabinske žičnice iz doline Bohinjskega jezera, ki nas v hipu dvigne na spoštljivo nadmorsko višino.

Šmarna gora. Le 9 km od središča Ljubljane se kot osamljeni otok dviga priljubljena izletniška točka okolišnjih prebivalcev. Za ene večkratni dnevni sprehod, za druge pravi planinski podvig ... v obeh primerih je 300 m višinske razlike poplačano z enkratnim razgledom na okolico Ljubljane.

Vipavska dolina in južni obronki Trnovskega gozda. Priprave na novo terensko delo v Vipavski dolini v letu 2008 in pregled minulega dela. Od maja do septembra 2004 je terensko delo potekalo v dveh etapah. Najprej pregled reliefa južnih obronkov Trnovskega gozda s panoramami na Vipavsko dolino od Cola do Čavna, kar je le 16 km zračne razdalje - hoja ob robu pa da precej večjo kilometrino. Že na začetku dela težave z opremo, zato je bilo večino dela opravljenega z rezervno, kar se nekoliko pozna na kvaliteti. Sledilo je delo v dolini z dokumentacijo naselij. Jeseni 2007 je bilo najdeno nekaj zanimivih geomorfoloških pojavov zato odločitev za ponoven pregled tega območja.

Cerkljansko hribovje. Bivanje v Cerknem meseca maja leta 2005 je bila dobra priložnost za podrobnejše raziskovanje po Cerkljanskem hribovju. Rezultat so bile vizualizacije območja s 150 prostorskimi slikami. Predvsem je bila dobra odločitev ponovna in celovita vizualizacija Bolnice Franja, saj sedaj, po septembrskem neurju leta 2007 predstavlja edinstven in interaktiven dokument o izgledu objektov v soteski Pasice. Dokumentirana je bila še ohranjena starejša in za območje značilna arhitektura, ter kot se za to hribovito območje spodobi tudi vedute podeželja.

Ljubljana . Morfologija mesta Ljubljane se je v minulih desetih letih postopoma, na prvi pogled neznatno spreminjala in proces spreminjanja se bo v naslednjih letih le še stopnjeval. Etapna dokumentacija mesta s prostorskimi slikami tako omogoča vpogled v spremembe. Tokrat je predstavljena že tretja etapa, ki s preko 200 lokacijami predstavlja Ljubljano v obdobju od leta 2006-2008.

projekt : Virtualni ogledi slovenskih mest (virtual guides to Slovenian towns) Kranj (nova vizualizacija in nadomestitev starejše iz leta 1998/99)

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024