English SLOVENIJA GRADOVI :: CASTLES    

 

Boštjan Burger - Burger Landmarks

Bogenšperk

Virtualna ekskurzija :: Virtual excursionvirtualna ekskurzija (2021)

2008

Burger.si je Mojaslovenija.si

Grad Bogenšperk (Wagensperg) je grad iz 16. stoletja v občini Šmartno pri Litiji, Osrednja Slovenija.
Najbolj znan je po povezavi z znanstvenikom in naravoslovcem iz 17. stoletja Janez Vajkard Valvasorjem (Johann Weichard von Valvasor), članom Royal Society v Londonu.

Renesančni grad, se nahaja 3km jugo-vzhodno od Šmarna pri Litiji in stoji na nizkem griču na nadmorski višini 412 m. Grad je v celoti obnovljen in je naveden kot pomemben kulturni spomenik Slovenije. Trinadstropna stavba je sestavljena iz štirih traktov iz več časovnih obdobij, ki povezujejo štiri stolpe in obkrožajo arkadno notranje dvorišče. Najstarejši del gradu je severni stolp, ki je prvotno stal kot samostojna utrdba. Kasneje je bil dodan lesen most, ki ga je povezoval z jugovzhodnim stolpom, ki je prvotno služil obrambnemu namenu in je bil nekoč veliko višji od ostale stavbe. Leta 1759 je udar strele zanetil požar, ki je stolp močno poškodoval, vendar stolp ni bil nikoli obnovljen na prvotno raven.

V sedanji obliki je grad verjetno začela plemenita hiša Wagen kot nadomestek za bližnji grad Lihtenberk Boltežar Wagen, ki je bil že v propadu in močno poškodovan zaradi večjega potresa leta 1511. Po smrti Jurija Wagena, zadnjega člana leta 1630 družine je grad zamenjal več lastnikov, dokler ga leta 1672 dokončno ni kupil Janez Vajkard Valvasor, ko se je vrnil iz tujine. Temeljito prenovljen je bil opremljen z grafičnim ateljejem, knjižnico, tiskarno in zbirko zanimivosti. Zaradi izjemnih stroškov izdaje Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske se je Valvasor močno zadolžil in bil prisiljen najprej prodati svojo dragoceno knjižnico in leta 1692 svoja posestva. Njegova družina se je preselila v Krško, medtem ko je grad spet zamenjal več lastnikov, med njimi zadnja plemiška družina Windischgrätz, ki je grad opustila leta 1943. Medtem ko je bila njegova notranja oprema uničena ali izropana, je grad sam preživel vojno nedotaknjen in je bil v neposredni bližini posledice spremenile v vojaško bolnišnico. Od leta 1957 so ga zasedli jezuiti, ki so na objektu izvedli nekaj preventivnega vzdrževanja; leta 1972 se je začela sistematična rekonstrukcija, ki jo je sprva vodil umetnostni zgodovinar Milan Železnik.

Literatura: Ivan Stopar, Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986

 

 

Burger Landmarks

(c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2021