|
Nova Križna jama (prvotno ime Dihalnik v Grdem dolu ali Križna jama 2) je nadaljevanje znane
Križne jame
. Jami ločuje sifon, ki do sedaj še ni bil preplavan. Največja dosežena globina tega sifona je 70 m. Ko bo sifon preplavan bo dolžina jamskega sistema Križna jama približno 10 km. Dihalnik je bil poznan že v sedemdesetih letih 20. stoletja, toda šele poleti 1991 so jamarji z Bloške Police in Bločic pod vodstvon Alojza Trohe očistili ozek prehod in odkrili Novo Križno jamo. Širina ozkega prehoda (dihalnika) v jamo je bila tedaj na nekaterih mestih le pičlih 25x30 cm. Dihalnik je od površja do vrha prve jamske dvorane globok približno 15 m in vodi 26 m v dolžino. Prva dvorana je bila poimenovana po majhnem jamskem hrošču drobnovratniku: Dvorana drobnovratnikov. Od vrha jame do dna je približno 20 m. V spodnjem delu se jama nadaljuje v 40 m dolgem suhem rovu - Suhi reki, s premerom 8 m širine in 6 m višine. Suhi rov se končuje z nizko dvorano, katere značilnost so tla s ponvicami in brezno. Dno brezna je sifon, ki povezuje Novo Križno jamo s Križno jamo. Tu se začenja vodni del jame, ki se s podzemno reko in jezeri nadaljuje v dolžino več kot 1500 m do končnega sifona. Novembra 2004 je geograf Matej Kržič nad Vetrovnim slapom v vodnem rovu odkril 500 m dolg suhi rov, ki je bil poimenovan Bosonogi rov. Bosonogi rov poteka v smeri S-Z in se konča z veliko dvorano s podornimi bloki dolžine 51 m, širine 40 m in višine približno 30 m. Skupna dolžina trenutno znanih in izmerjenih rovov v jami je 2.000 metrov. Višinska razlika med točko pri vhodu v jamo in najnižjo točko v jami je osemdeset metrov.
Nova Križna jama ima, zaradi občutljivosti in enkratnosti ekosistema in geomorfološko geološke dediščine, poseben status med 9.000 trenutno poznanimi podzemeljskimi jamami v Sloveniji.
Spada med šest zaprtih jam, kar pomeni, da imajo vanjo vstop le raziskovalci, ki dobijo posebno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor.
|
