Velika planina je visokogorska kraška planota na južnem delu osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Površina planote je 12 km2 in obsega planine: Veliko planino na vzhodu, Malo planino na jugu, Gojško planino in Planino Dovje na vzhodu ter Planino Konjšico na severu. Planota s številnimi kraškimi pojavi ima razgibano površino z nadmorskimi višinami približno med 1400 (Šimnovec) in najvišjim vrhom Gradiščem (1668 m n.v.). Planota ima vrhove Bukovec (1552 m n.v.), Koritni vrh (1648 m n.v.), Dovja griča (1534 m n.v.), Poljanski rob (1570m n.v.). Osrednje in južno območje planote je pašna planina, ki je tudi največja pašna planina v Sloveniji. V bližini najvišjega vrha Gradišče je v Za Gradišču naravna znamenitost udornica Vetrnica. Arhitekturna značilnost območja so pastirska naselja z značilnimi lesenimi pastirskimi stanovi, ki so danes večinoma urejeni v počitniške hišice. Nad pastirskim naseljem Velikim stanom je na nadmorski višini lesena kapela Marije Snežne (1560 m n.v.). Strehe teh stanov so krožne oblike, krite z lesenimi deščicami in segajo vse do tal.
Vse planinske stanove vključno s cerkvico Marije Snežne, ki je bila po načrtih arhitekta Plečnika zgrajena leta 1938 so med 2. svetovno vojno požgali slovenski sodelavci nacistov. Cerkvica je bila ponovno zgrajena petdeset let po prvi gradnji, leta 1988.
Planota je lahko dostopna iz smeri Kamnika mimo Sv. Primoža ali z gondolsko žičnico iz Kamniške Bistrice. Na vzhodni strani prek Gojške in Male planine je na vrh speljana cesta.
|
|
