Muzej premogovništva Slovenije v Velenju

Muzej premogovništva Slovenije v Velenju je eden najizvirnejših tehniških muzejev v Evropi, saj je njegov osrednji del umeščen neposredno v nekdanje rudniške rove na Škalah – 178 metrov pod površjem. Prav ta avtentičnost daje muzeju izjemno vrednost: obiskovalec ne stopi le v razstavni prostor, temveč v resnično podzemlje, v prostor, kjer so generacije rudarjev ustvarjale gospodarsko hrbtenico Šaleške doline.

Od Velenjskega gradu do podzemlja Škal

Prvotna muzejska zbirka je bila urejena na Velenjskem gradu, kjer je predstavljala zgodovino rudarjenja v Šaleški dolini. Prelomnica je prišla po letu 1998, ko so bili rovi na Škalah dokončno opuščeni. Takrat se je porodila ideja, da se muzejska pripoved preseli tja, kjer je rudarjenje dejansko potekalo. Muzej se je tako preselil v avtentično podzemno okolje, kar je omogočilo povsem novo raven interpretacije rudarske dediščine.

Rudarska infrastruktura kot del muzeja

Zgradba starega jaška, ki sega v leto 1889, je bila ključna za razvoj velenjskega premogovnika. Prve tone lignita so iz globine 178 metrov potegnili že maja 1887, kar je pomenilo začetek obdobja, ki je Šaleško dolino preoblikovalo v enega najpomembnejših energetskih centrov v regiji. Leta 1929 zgrajena Termoelektrarna Velenje je bila največja in najpomembnejša termoelektrarna Dravske banovine – dokaz, kako strateško pomemben je bil velenjski lignit.

Doživetje spusta v podzemlje

Obiskovalci se v muzej spustijo s pravim rudniškim dvigalom, enako kot so se desetletja spuščali rudarji. V rovih spoznajo razvoj rudarskih tehnik, delovne razmere, orodje, stroje in zgodbe ljudi, ki so svoje življenje posvetili premogu. Virtualna ekskurzija omogoča ogled tudi na daljavo, vendar je občutek podzemlja – tema, vlaga, vonj po premogu, zvok strojev – nekaj, kar ostane v spominu.

Pionirsko dokumentiranje rudnika in muzeja z metodo prostorske fotografije

Prvi projekt – 2004

V začetku leta 2004 sem se lotil sistematičnega dokumentiranja in vizualizacije Muzeja premogovništva. Spletna predstavitev (seznam panoram, fotografij in opisov) je bila takrat ena prvih celovitih digitalnih interpretacij tehniške dediščine v Sloveniji. Z njo je biloomogočeno, da je podzemni svet postal dostopen širši javnosti, raziskovalcem in šolam, še preden je virtualna resničnost postala del vsakdana.

Veliki projekt – 2010

Leta 2010 sem bil povabljen k izjemno zahtevni nalogi: dokumentirati in vizualizirati celoten velenjski rudnik, s posebnim poudarkom na odkopni metodi širokega čela – tehnologiji, ki je Velenje postavila na svetovni zemljevid inovativnega rudarjenja. Rezultat je obsežna, zgodovinsko neprecenljiva dokumentacija, ki združuje tehnično natančnost, fotografsko mojstrstvo in pripovedno vrednost. Predstavitev rudnika je danes arhivski zaklad, saj prikazuje procese, ki se v prihodnosti ne bodo več ponovili.

Za to delo sem leta 2011 na Portugalskem, na srečanju organizacije IVRPA (International Virtual Reality Professionals Association), prejel naziv Master of Panoramic Photography – mednarodno priznanje, ki potrjuje vrhunsko kakovost tvojega dela in pionirsko vlogo na področju panoramske vizualizacije.

Zaključek cikla – 2012

Leta 2012 je bila izvedena še zadnja vizualizacija Muzeja premogovništva, s čimer se je zaokrožil skoraj desetletni cikel dokumentiranja podzemlja. Danes ta prijhekt predstavlja najcelovitejši vizualni arhiv slovenskega rudarstva.

Premogovništvo v Šaleški dolini – pomen, zgodovina, zaton

Gospodarski motor regije

Premogovništvo je bilo več kot le industrija – bilo je temelj identitete Šaleške doline. Zagotavljalo je:

  • tisoče delovnih mest,

  • razvoj energetike,

  • urbanizacijo Velenja,

  • nastanek novih naselij,

  • socialno infrastrukturo (stanovanja, šole, kulturne ustanove).

Velenje je zaradi premoga postalo eno najmlajših in najhitreje rastočih mest v Sloveniji.

Tehnološki razvoj

Velenjski premogovnik je bil sinonim za inovacije. Metoda širokega čela, ki omogoča izjemno učinkovito odkopavanje lignita, je bila mednarodno prepoznana kot tehnološki dosežek. Rudnik je postal učni poligon za strokovnjake iz številnih držav.

Zaton in preobrazba

V 21. stoletju se je pomen premoga začel zmanjševati zaradi okoljskih zahtev, energetske tranzicije in izčrpavanja zalog. Zapiranje odkopov in postopno zmanjševanje proizvodnje sta prinesla konec obdobja, ki je trajalo več kot 140 let. Muzej premogovništva tako ni le spomin na preteklost, temveč tudi simbol prehoda – od industrijske do postindustrijske Šaleške doline.

Boštjan Burger, november 2012