Litija

Virtualna ekskurzija 360° (2008)

Virtualni sprehod: Od Litije do Čateža (2010)

Nad značilnim meandrom reke Save, na njenem levem bregu, leži novejši in danes prostorsko že obsežnejši del Litije, imenovan Gradec. Stari del mesta, ki je z mostom čez Savo povezan z Gradcem, se razprostira na desnem bregu reke, kjer Sava vzhodno od mesta prehaja v prebojno dolino Zasavskega hribovja. Most čez reko Savo je bil zgrajen leta 1852 in je pomembno prispeval k povezovanju obeh bregov ter razvoju mesta.

Litija leži v osrednji Sloveniji, približno na polovici poti med Ljubljano in Zidanim Mostom. Mesto se nahaja v kotlini, ki jo obdajajo razgibane vzpetine, kot so Veliki Vrh, Svibno, Sitarjevec in Širmanski hrib. Ta lega med Posavskim hribovjem na vzhodu in dolino Save omogoča ugodne naravne pogoje za bivanje in razvoj. Nadmorska višina mesta znaša približno 238 metrov, kar Litiji daje zmerno podnebje s prehodom med celinskim in predalpskim podnebjem.

Reka Sava je ključni naravni element, ki je skozi zgodovino močno zaznamoval Litijo – tako v prometnem kot gospodarskem smislu. Njena prisotnost je omogočila razvoj rečnega pristanišča, ki je bilo v preteklosti pomembna točka za trgovino in prevoz. Po izgradnji Južne železnice Dunaj–Trst leta 1849 je Litija doživela intenziven gospodarski razvoj, saj je postala pomembna prometna in industrijska točka.

Naselje je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1145. Ena izmed razlag izvora imena Litija je latinska beseda litus, kar pomeni obrežje – kar ustreza njeni legi ob reki. Danes je Litija občinsko središče, ki združuje bogato zgodovino, naravno razgibanost in kulturno dediščino v srčiki Slovenije.

Lega in relief

• Litija leži v osrednji Sloveniji, v Zasavski statistični regiji, na nadmorski višini približno 238 m.

• Mesto se razprostira ob značilnem meandru Save, kjer reka prehaja iz širše kotline v prebojno dolino Zasavskega hribovja.

• Obdajajo ga razgibane vzpetine:

  • Veliki Vrh (568 m),

  • Svibno,

  • Sitarjevec (znan po rudniku),

  • Širmanski hrib.

• Relief je izrazito dolinasto-hribovit, kar ustvarja kontrast med ravninskim obrežjem Save in strmimi pobočji Posavskega hribovja.

Hidrografija

• Reka Sava je osrednji naravni element Litije – oblikovala je meander, ki je omogočil razvoj naselja.

• V Savo se stekajo številni pritoki in potoki (npr. Reka, Gabrovka, Jevnica), ki so pomembni za lokalno hidrografsko mrežo.

• Ob Savi so se oblikovala prodišča in naplavne ravnice, ki so bila v preteklosti primerna za naselitev in prometne poti.

Podnebje

• Litija ima zmerno celinsko podnebje s prehodnimi vplivi predalpskega sveta.

• Zime so hladne in meglenaste, poletja pa topla, pogosto soparna zaradi bližine Save.

• Povprečna letna količina padavin presega 1.200 mm, največ jih pade v poznem poletju in jeseni.

• Mikroklima v dolini Save povzroča temperaturne inverzije ter pogosto meglo.

Prst in rastlinstvo

• V dolinskem delu prevladujejo aluvialne prsti, rodovitne in primerne za kmetijstvo.

• Na pobočjih hribovja so rendzine in rjave pokarbonatne prsti, ki omogočajo rast mešanih gozdov (bukev, hrast, jelka).

• V okolici so tudi travniki in sadovnjaki, ki dopolnjujejo kulturno krajino.

Geološka zgradba

• Litija leži na stiku karbonatnih kamnin Posavskega hribovja in kvartarnih naplavin Save.

• Rudnik Sitarjevec pri Litiji je znan po bogatih nahajališčih svinca, cinka, železa in baritov, kar je v preteklosti močno vplivalo na gospodarski razvoj.

• Geološka pestrost je ustvarila tudi bogato mineralno dediščino, ki je danes del turistične ponudbe.

Antropogeografski vpliv

• Zaradi lege ob Savi in kasneje ob Južni železnici (1849) je Litija postala pomembno prometno in industrijsko središče.

• Urbanizacija se je razširila predvsem na levi breg Save (Gradec), medtem ko je stari del ostal na desnem bregu.

• Danes je Litija občinsko središče z več kot 6.700 prebivalci

  glej še: Ponoviče