Slovenski muzeji in galerije

Slovenija se ponaša z izjemno mrežo muzejev in galerij, ki varujejo bogastvo naše kulturne in naravne dediščine. Od nacionalnih ustanov v prestolnici do specializiranih zbirk v manjših krajih, vsak prostor ponuja unikaten vpogled v zgodovino, umetnost in znanost tega prostora.

Digitalizacija teh prostorov, ki jo razvijam že od leta 1993, omogoča, da te dragocenosti postanejo dostopne vsem, ne glede na fizično lokacijo. Virtualni ogledi in 360° panorame niso le dokumentacija, temveč interaktivna izkušnja, ki gledalca postavi v središče razstavnih prostorov.

Leta 1993 sem zagnal projekt City View (Virtualni muzej Ljubljana – muzej na prostem), ki je bil na spletu v obliki, primerni za objavo, od leta 1996. Nevede je bil to verjetno prvi projekt virtualnega muzeja na svetu, ki je bil pripravljen za internet oziroma svetovno medmrežje.

Ljubljano, prestolnico Slovenije, sem predstavil kot velik muzej, v katerem so ulice služile kot arhitekturne razstave, notranjosti stavb pa kot muzejske sobe. Metoda predstavitve je temeljila na interaktivnih zemljevidih in interaktivnih zgodovinskih povezavah med lokacijami v Ljubljani, najprej dokumentiranih s fotografijami, kasneje pa z virtualnimi panoramami.

Zame je bila dediščina vse: tako kulturna kot naravna. Zavedal sem se, da so nekateri ljudje gibalno omejeni, zato sem si zadal nalogo, da jim preko te nove tehnologije – svetovnega spleta – približam kraje, ki jih sicer ne bi mogli obiskati. Ne da bi se povsem zavedal, kakšen projekt odpiram in koliko me bo to finančno stalo, sem se poln entuziazma podal v delo … in pandorina skrinjica se je odprla.

Slovenija ima približno 250 muzejev, galerij in zbirk, ki jih lahko razdelimo v več osnovnih skupin:

1. Državni muzeji

To so ustanove nacionalnega pomena, ki hranijo temeljne zbirke slovenske identitete. Mednje sodijo:

• Narodni muzej Slovenije

• Slovenski etnografski muzej

• Moderna galerija

• Narodna galerija

• Tehniški muzej Slovenije

• Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Njihova naloga je varovanje ključnih predmetov, dokumentov, umetnin in znanstvenih dosežkov, ki predstavljajo zgodovinski razvoj slovenskega prostora.

2. Pokrajinski muzeji

Pokrajinski muzeji pokrivajo večja regionalna območja in predstavljajo lokalno zgodovino, arheologijo, etnologijo in umetnost. Med njimi so:

• Pokrajinski muzej Maribor

• Gorenjski muzej

• Dolenjski muzej

• Pomurski muzej

• Koroški pokrajinski muzej

• Goriški muzej

Ti muzeji so hrbtenica razumevanja regionalnih posebnosti in kulturne raznolikosti Slovenije.

3. Posebni (specializirani) muzeji

To so muzeji, posvečeni zelo specifičnim temam, kot so:

• čebelarstvo

• pošta in telekomunikacije

• železnice

• steklarstvo

• premogovništvo

• tipografija

• vojaška zgodovina

• lutkarstvo

Specializirani muzeji so pogosto najbolj inovativni, saj se osredotočajo na ozka področja in razvijajo izvirne načine interpretacije.

4. Zasebni in samostojni muzeji ter zbirke

V Sloveniji deluje tudi veliko zasebnih pobud, ki jih vodijo posamezniki ali društva. Pogosto gre za:

• zbirke starodobnikov

• etnografske zbirke

• muzeje obrti

• galerije sodobne umetnosti

• zbirke industrijske dediščine

Ti muzeji so dragoceni, ker ohranjajo tiste segmente dediščine, ki jih velike institucije pogosto spregledajo.

Zgodovinski kontekst muzejske dejavnosti v Sloveniji

Slovenska muzejska tradicija je razmeroma mlada, a izjemno dinamična. Prvi zametki segajo v 18. stoletje, ko so se začele oblikovati plemiške in cerkvene zbirke. Pravi prelom pa je prišel v 19. stoletju, ko je bilo ustanovljeno Kranjsko deželno muzejsko društvo, predhodnik današnjega Narodnega muzeja Slovenije.

Po drugi svetovni vojni je muzejska dejavnost dobila nov zagon:

• ustanavljali so se pokrajinski muzeji,

• razvijala se je arheologija,

• nastajale so etnografske zbirke,

• industrijski razvoj je spodbudil tehniške muzeje.

Po osamosvojitvi leta 1991 se je muzejska mreža še razširila, predvsem z zasebnimi pobudami in specializiranimi ustanovami. V tem obdobju se je začela tudi digitalizacija, ki je bila sprva počasna, a je odprla vrata novim oblikam predstavitve.

Ko sem leta 1993 začel svoj projekt, je bila digitalna muzeologija še povsem v povojih. Muzeji so bili fizični prostori, obiskovalci pa so morali priti do njih. Jaz pa sem želel obrniti logiko: muzej naj pride do obiskovalca.

Virtualni muzej Ljubljana je bil zato v marsičem pionirski – ne le v Sloveniji, temveč globalno. Združil je:

• urbano krajino,

• zgodovinske podatke,

• fotografijo,

• kasneje VR panorame,

• ter idejo, da je celotno mesto lahko muzej.

S tem sem nehote stopil v zgodovino digitalne muzeologije, še preden je ta sploh dobila ime.

 

avtor: Boštjan Burger, marec 1998 (posodobljeno 2026)