Tehniški muzej Slovenije

Tehniški muzej Slovenije je osrednja slovenska ustanova, ki varuje in razlaga tehniško dediščino naroda. Njegova posebnost je, da tehniško zgodovino ne predstavlja le kot zbirko predmetov, temveč kot živo pripoved o delu, iznajdljivosti in vsakdanjih praksah, ki so oblikovale slovenski prostor. Sedež muzeja v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki je simboličen: tam, kjer so nekoč delovali menihi, danes domujejo stroji, orodja, vozila in znanja, ki so zaznamovala prehod iz tradicionalne v industrijsko in sodobno družbo.

Vendar pa je posebna razsežnost muzeja tudi digitalni spomin, ki se je razvijal vzporedno s tehnološkim napredkom zadnjih desetletij. Od leta 1999 do 2025 je potekalo četrt stoletja neprekinjenega dokumentiranja in vizualizacije, ki je zajelo ne le stalne zbirke, temveč tudi občasne razstave. Te so bile zaradi svoje minljivosti še posebej dragocene za digitalno ohranjanje. Dokumentiranje je potekalo v več tehnoloških etapah: od prvih digitalnih fotoaparatov in pionirskih spletnih predstavitev, preko panoramskih tehnik in interaktivnih formatov, do sodobnih 3D‑vizualizacij in stabilnih arhivskih standardov.

Uporabnik lahko do teh digitalnih zapisov dostopa preko ikone čebelice, ki vodi v virtualne ekskurzije. Te odprejo prostorsko sliko razstavnega prostora, iz katere lahko obiskovalec vstopi v posamezno virtualno razstavo. Tako je nastal eden najobsežnejših digitalnih arhivov v slovenskem muzealstvu – monumentalni projekt, ki ohranja razstave, ki jih v fizični obliki ni več mogoče obiskati.

Bistra – osrednje jedro muzeja
Bistra je srce Tehniškega muzeja Slovenije. V monumentalnih samostanskih stavbah in gospodarskih poslopjih se razprostira niz stalnih zbirk, ki skupaj tvorijo najcelovitejši prikaz tehniškega razvoja na Slovenskem.

Gozdarstvo in lesarstvo
Slovenski gozdovi so stoletja oblikovali življenje prebivalcev, kar se odraža v bogati zbirki orodij, strojev in prikazov tradicionalnih tehnik. Posebno mesto ima žaga venecijanka, ki s svojim vodnim pogonom obiskovalcu približa logiko predindustrijske energije.

Kmetijstvo
Zbirka kmetijstva prikazuje prehod od ročnega dela do mehanizacije. Od lesenih plugov do prvih traktorjev – pripoved o kmetijstvu je hkrati pripoved o družbenih spremembah, modernizaciji podeželja in preobrazbi vsakdanjega dela.

Promet
Prometna zbirka je ena najbolj prepoznavnih. V njej so avtomobili, motorna kolesa, kolesa in druga vozila, ki so zaznamovala slovenske ceste. Posebno poglavje predstavlja Titov vozni park, ki je v celoti umeščen v Bistri. Gre za protokolarna vozila nekdanje jugoslovanske države, darila tujih državnikov in prestižne limuzine, ki so danes dragocen dokument politične in tehniške zgodovine 20. stoletja.

Lovstvo in ribištvo
Zbirki prikazujeta tradicionalne načine lova in ribolova, od preprostih pasti do specializirane opreme. Poleg tehniškega vidika izpostavljata tudi naravovarstvene in kulturne razsežnosti.

Elektrotehnika
Razvoj elektrifikacije je eden ključnih procesov modernizacije. Zbirka elektrotehnike prikazuje prve generatorje, transformatorje, merilne naprave in gospodinjske aparate, ki so spremenili ritem življenja.

Tekstil
Tekstilna zbirka razkriva razvoj predenja, tkanja, barvanja in industrijske proizvodnje oblačil. Stroji in orodja pripovedujejo zgodbo o nekdaj cvetoči slovenski tekstilni industriji.

Tiskarstvo
Od svinčene črke do rotacijskega stroja – zbirka tiskarstva prikazuje tehnološki razvoj, ki je omogočil širjenje znanja, knjige, časopise in grafično kulturo.

Vodni pogon in obrtne delavnice
Bistra ohranja delujoče prikaze tradicionalnih obrtnih delavnic: mlin, kovačijo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo in druge obrti, ki so stoletja temeljile na vodni energiji. Ti prikazi niso le tehniški, temveč tudi antropološki dokumenti nekdanjega načina življenja.

Depo Soteska – ogledni prostor presežkov
Depo v Soteski pri Straži ni tematska zbirka, temveč ogledni depo, kjer so shranjena vozila in stroji, ki zaradi prostorskih omejitev niso razstavljeni v Bistri. Gre za vozila cestnega prometa, delovne stroje, gasilske črpalke in druge tehniške predmete na kolesih. Zbirka se nenehno dopolnjuje in izmenjuje, vendar ne vključuje Titovega voznega parka, ki je izključno v Bistri.

Grad Bogenšperk – Valvasorjev laboratorij znanja
Grad Bogenšperk je del Tehniškega muzeja Slovenije zaradi svoje izjemne povezave z znanstveno in tehniško zgodovino. Janez Vajkard Valvasor je na gradu ustvaril eno najnaprednejših grafičnih delavnic svojega časa, zbiral naravoslovne podatke, kartografiral deželo in ustvaril monumentalno Slavo vojvodine Kranjske.

• Valvasorjevo grafično dejavnost,
• njegovo naravoslovno raziskovanje,
• kartografske in topografske dosežke,
• rekonstrukcijo grafične delavnice.

Muzej pošte in telekomunikacij – Polhov Gradec
V Polhovem Gradcu deluje Muzej pošte in telekomunikacij, ki je prav tako del TMS. Razstave prikazujejo razvoj komunikacij:

• poštne storitve in poštno omrežje,
• telegrafijo in telefonijo,
• telekomunikacijske naprave,
• delo poštarjev, telefonistk in tehnikov.

Tehniški muzej Slovenije je prostor, kjer se srečujejo zgodovina, tehnika, narava in človekova ustvarjalnost. Zbirke v Bistri, Bogenšperku in Polhovem Gradcu tvorijo celovit prikaz tehniškega razvoja na Slovenskem – od tradicionalnih obrti do sodobnih tehnologij. Virtualne ekskurzije so postale most med preteklostjo in prihodnostjo, med minljivimi razstavami in trajnim digitalnim spominom.