| Bolnica ,Franja' je danes takšna, kakršna je bila zgrajena v letih
hude preizkušnje (1943-1945). Ostala je neuničljivo izročilo veličine osvobodilnega
boja in trpljenja slovenskega naroda in tudi iznajdljivosti zdravstvenih
delavcev, ki so v najtežjih okoliščinah našli najprimernejšo rešitev za
pomoč ranjenim borcem.
Sprva ni bilo niti znanja niti izkušenj, kam s partizanskimi ranjenci, kako jih obvarovati pred sovražnikom in primerno zdraviti. Prvi ranjeni borci so našli zavetje na samotnih kmetijah rodoljubov ali pa na domovih občanov, vključenih v OF. Medicinska znanost vojnega zdravstva se je dotlej naslanjala na urejene fronte in globoko zaledje, na obilje prevoznih sredstev, pripomočkov za zdravljenje in zdravstvenih delavcev. V partizanskih okoliščinah pa vsega tega ni bilo. Osnovna naloga partizanskega zdravstva je bila v tem, da nudi ranjencu prvo pomoč na kolikor toliko varnem mestu, ga odnese ali odpelje iz območja bojev na varno in skrito mesto, kjer poleg splošne nege prejme zdravniško - ali še bolje - kirurško pomoč. |