virtualni vodnik

Med tremi večjimi življenjskimi postajami slovenskega pisatalja Ivana Cankarja -Vrhnika, Dunaj, Ljubljana - zavzema Ljubljana posebno mesto. V obdobju od 1910 do 1917 je namreč Cankar našel na ljubljanskem Rožniku svoj drugi dom. Užival je gostoljubnost družine Francotovih, lastnikov rožniške gostilne, s katero ga je vezalo prijateljstvo še iz dijaških let. Najprej je stanoval v gospodarskem poslopju nasproti gostilne, v ťmali hišiŤ, desno od današnje Cankarjeve sobe, z razgledom proti rojstni Vrhniki. Pozneje se je preselil v prvo nadstropje gostilne s pogledom na rožniško cerkev. Mnogi občudovalci Cankarjevih del so prihajali na Rožnik, da bi pisatelja osebno spoznali, obiskovali pa so ga tudi njegovi prijatelji iz umetniških krogov.

V mirnem in prijetnem rožniškem okolju se je Cankar lahko povsem posvetil literarnemu ustvarjanju in objavil vrsto svojih ključnih del. Med njimi sta še posebej pomembni polemični spis Bela krizantema, napisan maja 1910, in zbirka črtic Podobe iz sanj, ki jih, nastale med vojnimi leti 1914 in 1917, prežemajo umetnikova človečnost, pretresljiva iskrenost in izjemno izbrušen slog.

Mestni muzej Ljubljana je leta 1948, ob trideseti obletnici pisateljeve smrti, na Rožniku odprl Cankarjevo spominsko sobo. Opremil jo je z nekaterimi umetnikovimi osebnimi predmeti, s kulturnozgodovinskim gradivom in pohištvom, ki odseva duh časa z začetka 20. stoletja, s Cankarjevimi prvotiski, s prevodi njegovih del v tuje jezike in z izbranimi deli o Cankarju. Soba v danšnji podobi, z vzorcem belih krizantem na zelenih stenah, obiskovalce spominja na Cankarjevo literarno mojstrovino Bela krizantema.V muzeju snujemo nove načrte, kako bi s sodobnimi prijemi sobi vdahnili Cankarjevo človeško in umetniško podobo ter besedo največjega slovenskega pripovednika, dramatika, pesnika in esejista na svež način približali obiskovalcem.