Širčeva domačija
V središču Žalca, na Šlandrovem trgu, stoji stavba, ki je mnogo več kot le arhitekturni ostanek 17. stoletja. Širčeva domačija, z letnico 1669 vklesano v svojo zgodovinsko tkivo, je prostor, kjer se prepletata osebna zgodba in kolektivni spomin, umetnost in zgodovina, lokalna identiteta in širši slovenski kulturni prostor. Kot rojstna hiša skladatelja Friderika Širce – Rista Savina – je postala simbol ustvarjalnosti, ki presega svoj čas in prostor.
Risto Savin, rojen 11. julija 1859, je eden tistih slovenskih umetnikov, ki jih je življenje vodilo po nenavadnih poteh. Njegova kariera v avstro-ogrski vojski, kjer je dosegel čin generalmajorja, bi sama po sebi zadostovala za spoštovanje in zgodovinski spomin. A Savin je bil več kot vojak. Bil je pionir, ki je slovensko glasbo popeljal v modernistične tokove Evrope, skladatelj, ki je s svojo opero Poslednja straža (1904) postavil temelj moderne slovenske opere. V njem sta se srečala red in disciplina vojaškega življenja ter drznost umetniškega iskanja – redka kombinacija, ki je rodila izjemno ustvarjalno zapuščino.
Ob 150-letnici njegovega rojstva je Žalec leta 2009 postal prizorišče strokovnih razprav, predavanj in srečanj, ki so ponovno osvetlila Savinovo dvojno identiteto: vojaško in umetniško. Prav ta dvojnost je tisto, kar ga dela tako zanimivega in pomembnega. V njem se zrcali zgodovina naroda, ki je moral skozi stoletja nenehno iskati ravnotežje med preživetjem in ustvarjalnostjo, med tradicijo in modernostjo.
Širčeva domačija je bila leta 1972 temeljito obnovljena, a prenova ni bila zgolj tehnični poseg. Bila je dejanje spoštovanja do preteklosti in hkrati odločitev, da se hiši vdahne nova vloga. Danes v njej deluje Savinova spominska soba, ki obiskovalca popelje v čas skladateljevega življenja – v obdobje, ko je slovenska glasba iskala svojo identiteto, ko so se evropski umetniški tokovi prelamljali in ko je Savin s svojim delom postavljal nove standarde.
A Širčeva domačija ni le muzej. V njej domujeta tudi Galerija Savinjskih likovnikov in Galerija Doreta Klemenčiča – Maja. S tem je hiša postala živ organizem, kulturno središče, ki povezuje preteklost in sedanjost. V njej se srečujejo generacije ustvarjalcev, obiskovalcev, raziskovalcev in ljubiteljev umetnosti. Prostor, ki je nekoč dal življenje enemu izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev, danes daje prostor novim glasovom, novim izrazom in novim zgodbam.
Širčeva domačija tako ni zgolj rojstna hiša Rista Savina. Je simbol kulturne kontinuitete, dokaz, da se dediščina ne ohranja le z varovanjem zidov, temveč z oživljanjem njihovega pomena. Je opomnik, da se zgodovina ne konča z življenjem posameznika, temveč se nadaljuje v skupnosti, ki zna ceniti svoje ustvarjalce. In je povabilo, da stopimo v prostor, kjer se preteklost in sedanjost srečata v ustvarjalnem dialogu – v prostoru, ki še vedno diha s Savinovim duhom.