Prirodoslovni muzej Slovenije

Virtualne razstave (stalne razstave: situacija december 2025)

Ujedarij (Od decembra 2025)

Muzejsko nebo nad razstavo ptic napolnjujejo ujede in sokoli v letu, kar smo poimenovali ujedarij. Te plenilske ptice v naravi pogosto jadrajo visoko na nebu, ko oprezajo za plenom ali mrhovino, spet druge svoj plen, denimo ptice, netopirje ali žuželke, lovijo kar v zraku. Ornitologi in opazovalci ptic se zato pri določanju ujed zanašajo predvsem za znake in vzorce, ki jih je videti na spodnji strani peruti in na trebuhu. Več podrobnosti o določanju, značilnostih, načinu življenja, prehrani, razširjenosti, ogroženosti in zgodovini odkrivanja naših najpogostejših ujed in sokolov, ki so predstavljeni na muzejskem nebu stalne razstave, boste našli na QR kodah. QR kode so podane na silhuetnih sencah na tleh, ki jih najdete pod vsako ptico v zraku, poleg slovenskega, angleškega in znanstvenega imena v latinščini.

Virtualne razstave (občasne razstave: situacija leto 2023)

V vrtincu sprememb (Od 13. decembra 2022 do 5. novembra 2023)

Razstava predstavlja pomembne zakonitosti narave in dejstvo, da se na svetu vse spreminja.

Virtualne razstave (občasne razstave: situacija leto 2020)

Naše malo veliko morje (20.10.2016 - 31.12.2020)

Razstava prikazuje slovensko morje, ki je čeprav majhno, pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. S svojimi zakladi nas hrani, daje nam surovine in pomembno vpliva na podnebje.

RAZSVETLJENO NARAVOSLOVJE: SCOPOLI IN ZOIS (15. 11. 2019 do 31. 12. 2020)

Obdobje razsvetljenstva je tlakovalo pot moderni znanosti na Slovenskem. Tako na uvodnih panojih razstave najprej predstavljamo razsvetljensko dobo na Kranjskem in naravoslovne kabinete. Na razstavi je predstavljeno Scopolijevo življenje in njegova naravoslovna dela o naravi Kranjske z okolico. Nasproti Zoisove mineraloške zbirke, ki je del stalne razstave muzeja, pa je Zoisovo naravoslovno delovanje predstavljeno na 12 panojih.

Vitrina četrtletja (15. 10. 2020 do 28. 2. 2021)

Proučevanje narave: nacionalno bogastvo v očeh fotografa. Prirodoslovni muzej Slovenije hrani ustanovne zbirke prvega slovenskega muzeja in skupaj z Narodnim muzejem Slovenije domuje v prvi posebej za muzej zgrajeni stavbi. Kako nacionalno bogastvo zažari v očeh obiskovalca (fotografa) in kaj ob njegovem izboru sporočajo muzealci? Razstava in koledar napovedujta jubilejno leto, v katerem praznujemo 200 let.

Virtualne razstave (stalne razstave: situacija leto 2020)

Geološko-paleontološka zbirka

Razstavni prostor, ki prikazuje zgodovino Zemlje, je tematsko razdeljen na dva dela. V prvem so pojasnjeni glavni geološki pojmi, ki nam pomagajo razumeti zgradbo Zemlje, njeno starost ter nastanek in pomen fosilov. Predstavljen je tudi razvoj življenja v različnih geoloških obdobjih, geološka zgradba slovenskega ozemlja ter pomembnost poznavanja geologije za gospodarstvo.

Zbirka plazilcev, sladkovodnih rib, okostja vretenčarjev in slovensko morje

V razstavnem prostoru si lahko ogledate zbirko plazilcev, sladkovodnih rib, okostja vretenčarjev in slovensko morje.

Zbirka ptic

Zbirka ptičev je urejena deloma glede na sistematsko pripadnost razstavljenih primerkov, deloma glede na njihovo bivališče.

Gozdna diorama

Gozdna diorama prikazuje značilne slovenske gozdne živali.

Alpska diorama

Alpska diorama je nastala v tridesetih letih 20. stoletja. Prenovljena je bila letih 2018 do 2020. Originalno ozadje prikazuje pogled na Jalovec iz doline Tamar.

Barjanska diorama

Leta 2018 obnovljena diorama prikazuje Ljubljansko barje na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je nastala prvotna postavitev.

Model kraške jame

Vstopite v realističen model kraške jame. Opazili boste, da ob vhodu kapniki rastejo postrani. To povzroča prepih, ki kapljice odnaša proti izhodu jame ali alge in lišaji, ki rastejo v smeri svetlobe. V jami lahko opazujete raznolikost sige: kapnike stalaktite, ki rastejo s stropa in stalgmite, ki rastejo s tal, pa tanke cevaste kapnike, ki spominjajo na špagete, kapniški steber, kristale kalcita, jamske bisere in posebne kapnike heliktite, ki rastejo v vseh smereh. Če jih ne prepoznate po imenih, si njihove fotografije lahko ogledate tudi na ekranu pri enem od vhodov v jamo. Zagotovo pa boste prepoznali človeško ribico, ki je na jamsko okolje dobro prilagojena in izven jam ne more živeti. Tu so še občasni gostje, kot so netopirji in nekateri metulji, ki v jamah preživijo dan in tu tudi prezimujejo. Tudi lesna sova se občasno podnevi zateče v kraške jame. Poiščite še sledi izumrlega jamskega medveda, ki je v ledeni dobi živel tudi na območju Slovenije. V kraških jamah so našli številne njegove kosti, pa tudi sledove krempljev in mest, kjer se je praskal, kadar ga je srbel kožuh. Na zunanji steni pred jamo si oglejte še film o človeški ribici, prilagoditve živali na življenje v temi in se seznanite z nastankom podzemnih kraških pojavov. Kraška jama sredi Ljubljane je nastala v različnih kamninah: apnencu, dolomitu in lehnjaku. Ima skoraj vse glavne značilnosti, kot jih ima več kot 12.500 registriranih jam v Sloveniji.