English SLOVENIJA LJUBLJANA MUZEJI
Boštjan Burger - Burger Landmarks

Prirodoslovni muzej Slovenije

CityViewvirtualne ekskurzije

Boštjan Burger, geografske vizualizacije

Prirodoslovni muzej Slovenije je državni muzej z naravoslovno, znanstveno in pedagoško vsebino. Najstarejša slovenska kulturna in znanstvena institucija, ki izvira iz Deželnega muzeja ustanovljenega 1821.

Muzej z nacionalno, evropsko in svetovno pomembnimi naravoslovnimi študijskimi zbirkami, v katerih so vidne spremembe biotske raznovrstnosti, razvoj naravoslovne miselnosti in tehnik zbiranja ter obdelave muzejskega gradiva. Raziskovalna institucija, ki raziskuje naravo in kulturno dediščino naravnega izvora.

Virtualne razstave (občasne razstave: situacija leto 2023)

V vrtincu sprememb
Od 13. decembra 2022 do 5. novembra 2023

Razstava predstavlja pomembne zakonitosti narave in dejstvo, da se na svetu vse spreminja.
Naše malo veliko morje

 

Virtualne razstave (občasne razstave: situacija leto 2020)

 

Naše malo veliko morje (20.10.2016 - 31.12.2020)

Razstava prikazuje slovensko morje, ki je čeprav majhno, pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. S svojimi zakladi nas hrani, daje nam surovine in pomembno vpliva na podnebje.
Naše malo veliko morje

 

RAZSVETLJENO NARAVOSLOVJE: SCOPOLI IN ZOIS

( 15. 11. 2019 do 31. 12. 2020.)

Obdobje razsvetljenstva je tlakovalo pot moderni znanosti na Slovenskem. Tako na uvodnih panojih razstave najprej predstavljamo razsvetljensko dobo na Kranjskem in naravoslovne kabinete. Na razstavi je predstavljeno Scopolijevo življenje in njegova naravoslovna dela o naravi Kranjske z okolico. Nasproti Zoisove mineraloške zbirke, ki je del stalne razstave muzeja, pa jeje Zoisovo naravoslovno delovanje predstavljeno na 12 panojih.
Obdobje razsvetljenstva

 

Vitrina četrtletja je bila na ogled od 15. 10. 2020 do 28. 2. 2021.

Proučevanje narave: nacionalno bogastvo v očeh fotografa
Prirodoslovni muzej Slovenije hrani ustanovne zbirke prvega slovenskega muzeja in skupaj z Narodnim muzejem Slovenije domuje v prvi posebej za muzej zgrajeni stavbi. Kako nacionalno bogastvo zažari v očeh obiskovalca (fotografa) in kaj ob njegovem izboru sporočajo muzealci? Razstava in koledar napovedujta jubilejno leto, v katerem praznujemo 200 let.
Vitrina četrtletja

 

Virtualne razstave (stalne razstave: situacija leto 2020)

 

Geološko-palentološka zbirka

Razstavni prostor, ki prikazuje zgodovino Zemlje, je tematsko razdeljen na dva dela. V prvem so pojasnjeni glavni geološki pojmi, ki nam pomagajo razumeti zgradbo Zemlje, njeno starost ter nastanek in pomen fosilov. Predstavljen je tudi razvoj življenja v različnih geoloških obdobjih, geološka zgradba slovenskega ozemlja ter pomembnost poznavanja geologije za gospodarstvo.
Geološko Paleontološka zbirka

 

Zbirka plazilcev, sladkovodnih rib, okostja vretenčarjev in slovensko morje

V razstavnem prostoru si lahko ogledate zbirko plazilcev, sladkovodnih rib, okostja vretenčarjev in slovensko morje.
Zbirka rib in okostij

 

Zbirka ptic

Zbirka ptičev je urejena deloma glede na sistematsko pripadnost razstavljenih primerkov, deloma glede na njihovo bivališče.
Zbirka pric

 

Gozdna diorama

Gozdna diorama prikazuje značilne slovenske gozdne živali.
Gozdna diorama

Alpska diorama

Alpska diorama je nastala v tridesetih letih 20. stoletja. Prenovljena je bila letih 2018 do 2020. Originalno ozadje prikazuje pogled na Jalovec iz doline Tamar.
Alpska diorama

 

Barjanska diorama

Leta 2018 obnovljena diorama prikazuje Ljubljansko barje na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je nastala prvotna postavitev.
Barjanska diorama

 

Model kraške Jame

Vstopite v realističen model kraške jame. Opazili boste, da ob vhodu kapniki rastejo postrani. To povzroča prepih, ki kapljice odnaša proti izhodu jame ali alge in lišaji, ki rastejo v smeri svetlobe. V jami lahko opazujete raznolikost sige: kapnike stalaktite, ki rastejo s stropa in stalgmite, ki rastejo s tal, pa tanke cevaste kapnike, ki spominjajo na špagete, kapniški steber, kristale kalcita, jamske bisere in posebne kapnike heliktite, ki rastejo v vseh smereh. Če jih ne prepoznate po imenih, si njihove fotografije lahko ogledate tudi na ekranu pri enem od vhodov v jamo. Zagotovo pa boste prepoznali človeško ribico, ki je na jamsko okolje dobro prilagojena in izven jam ne more živeti. Tu so še občasni gostje, kot so netopirji in nekateri metulji, ki v jamah preživijo dan in tu tudi prezimujejo. Tudi lesna sova se občasno podnevi zateče v kraške jame. Poiščite še sledi izumrlega jamskega medveda, ki je v ledeni dobi živel tudi na območju Slovenije. V kraških jamah so našli številne njegove kosti, pa tudi sledove krempljev in mest, kjer se je praskal, kadar ga je srbel kožuh. Na zunanji steni pred jamo si oglejte še film o človeški ribici, prilagoditve živali na življenje v temi in se seznanite z nastankom podzemnih kraških pojavov. Kraška jama sredi Ljubljane je nastala v različnih kamninah: apnencu, dolomitu in lehnjaku. Ima skoraj vse glavne značilnosti, kot jih ima več kot 12.500 registriranih jam v Sloveniji.
Model kraške jame

Uradna spletna stran muzeja

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024