bazilika / basilica

Ime bazilika izhaja iz grščine, in pomeni: dolgo pravokotno zgradbo v antičnih Atenah, kjer so prebivali najvišji atenski upravni dostojanstveniki (arhonati) razkošno zgradbo s tremi ali petimi vzdolžnimi ladjami v starem Rimu, ki je navadno služila sodnim razpravam ali trgovskim poslom
veličastno, navadno stolno cerkev - sedež škofije.
V 4. stoletju prevzamejo kristjani takšno stavbo v prilagojeni obliki za svojo cerkev. Tako postane nekdanja kraljeva stavba - stavba za Boga. Krščanska bazilika ima v gradnji svojo usmeritev vzhod - zahod. Je podolžne oblike in je tri- ali petladijska. Ladje se med seboj ločijo s stebri ali slopi. Svetloba prihaja v prostor preko oken na vrhu stene srednje ladje. Strop je bil v prvotnih cerkvah raven. Apsida je bila namenjena za škofa in duhovščino in navadno ni imela oken. Njen okras so bili stenski mozaiki ali poslikave. Ta prvotna bazilika je služila kot osnova pri gradnji cerkva skozi več stoletij.

Večja bazilika (latinsko basilica maior, množina basilicae maiores) je najvišja kategorija neke cerkve. Na ozemlju neke škofije sicer nosi najvišje dostojanstvo stolnica. Na svetu so samo štiri večje bazilike, vse se nahajajo v Rimu. Imenujejo se tudi papeške. Tri izmed njih, ki ne stojijo na ozemlju Vatikana, uživajo eksteritorialni status (podobno kot veleposlaništva v neki državi), ki jim ga je zagotovila Lateranska pogodba iz leta 1929. Naziv večje bazilike je leta 1300 vpeljal papež Bonifacij VIII. Z razglasitvijo bule Antiquorum fida relatio je ustanovil sveto leto in postavil pogoje za odpustke. Papež je obnovil določene velike spreglede in odpustke za greh, to pa se lahko doseže z obiskom mesta Rima in častitljive bazilike prvaka med apostoli. Ni samo ponudil celotnega in množičnega, ampak popolnega odpustka vseh njihovih grehov, če izpolnijo določene pogoje. Kot prvo se morajo kot resnični spokorniki spovedati svojih grehov, kot drugo pa morajo obiskati baziliko svetega Petra ali svetega Pavla (zadnje počivališče dveh velikih apostolov). Ko se je leta 1350 obhajalo drugo sveto leto, je papež Klemen VI. dodal še tretjo veliko baziliko, svetega Janeza Lateranskega. Naslednje sveto leto 1390 je bila pridana še bazilika svete Marije Velike, najstarejša cerkev posvečena Devici Mariji.

Te štiri bazilike so tiste, ki vsebujejo sveta vrata in so predvidene za obiske za pridobitev popolnega odpustka. Samo papež in njegovi delegati smejo darovati mašo na njihovih glavnih oltarjih. Vsaj do nedavnega so bile odprte 24 ur na dan. Njihovo osebje je sestavljeno iz kolegija duhovnikov, ki so vedno na razpolago za spovedovanje.

Manjša bazilika (latinsko basilica minor, množina basilicae minores) je naziv, ki ga za razliko od večjih bazilik lahko prejmejo vse ostale cerkve po svetu. Njihove pravice in dolžnosti določa dekret De titulo Basilicae Minoris. Na dan 30. junija 2009 so bile na svetu 4 večje in 1593 manjših bazilik. Izmed manjših nosijo štiri bazilike naziv pontifikalna, ki se nanaša na papeški naziv pontifex maximus, poleg njih pa tri nosijo naziv papeška.Vseh sedem bazilik se nahaja v Italiji.

Kot pogoj za pridobitev naziva mora biti kot prvo cerkev posvečena Bogu po liturgičnem obredu in mora veljati za središče liturgične in pastoralne dejavnosti, posebno pri obhajanju presvete evharistije, pokore in drugih zakramentov, ki je drugim za zgled zaradi njihove priprave in izvedbe glede na liturgične predpise in zaradi dejavne udeležbe vernikov. Cerkev mora biti zato primerno velika in mora imeti prostoren prezbiterij. Oltar, ambon in sedilija morajo biti postavljeni v skladu z liturgičnimi smernicami. Cerkev mora v škofiji uživati poseben sloves, na primer takšen, da je bila zgrajena ob posebnem zgodovinskem in verskem dogodku, da hrani telo oziroma relikvije kakšnega svetnika ali da v njej na poseben način častijo kakšno sveto podobo. Tudi umetnostnozgodovinska vrednost cerkve je pomembna. Zagotoviti je potrebno zadostno število duhovnikov in ministrantov. Zavoljo teh pogojev je potrebno v Rim na Kongregacijo poslati zahtevano dokumentacijo: prošnjo krajevnega škofa ordinarija, izjavo Nihil obstat (Nič ne nasprotuje) narodne škofovske konference, gradivo o izvoru, zgodovini, verskem življenju (bogoslužju), fotografije zunanjščine in notranjščine cerkve.
(viri: Župnija Petrovče, wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Bazilika ).