|
Cistercijanski samostan Stična je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju (1132) in edini cistercijanski, ki še deluje. V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev.
Začetki Slovenskega verskega muzeja segajo v 80. leta 20. stoletja. Pobudnica za njegov nastanek je bila Cistercijanska opatija v Stični. Iz posameznih bogatih zbirk, pridobljenih širom po Sloveniji z donacijami, volili, odkupi, hrambo, se je muzej razvil v institucijo, ki sistematično zbira, hrani, razstavlja in restavrira premično sakralno dediščino, zato zanjo v muzeju skrbijo strokovnjaki različnih strok.
Slovenski verski muzej obsega 2.500 m2. Svoje prostore ima v stari prelaturi, renesančni stavbi s konca 16. in z začetka 17. stoletja, ki na severu zapira veliko vzhodno samostansko dvorišče. Pritličje muzeja je namenjeno občasnim razstavam, videoprojekciji ter ogledu spominske sobe zeliščarja p. Simona Ašiča. V prvem nadstropju so na ogled samostanska zbirka in orodja iz meniških delavnic, zbirka liturgičnega posodja in cerkvenega tekstila, umetnostnozgodovinska in kulturnozgodovinska zbirka, zbirka ljudske pobožnosti, knjižnica ter arhiv o slovenskem misijonarju in škofu Frideriku Ireneju Baragi ter zbirka slikarskih del p. Gabrijela Humeka. V drugem nadstropju muzeja je na ogled velika stalna razstava Zgodovina krščanstva na Slovenskem.
OPIS ZBIRK
Stalna razstava Zgodovina krščanstva na Slovenskem je prva tovrstna razstava pri nas. Predstavljena je kronološko, v dvanajstih razstavnih prostorih in z več kot dvesto predmeti. Obiskovalca seznani z začetki krščanstva na naših tleh - 3. stoletje - in ga popelje skozi zgodovino, dolgo približno 1700 let, vse do jubilejnega leta 2000. S predmeti, rekonstrukcijami in kopijami je predstavljeno krščanstvo v pozni antiki, v zgodnjem srednjem veku, ko so naš prostor naselili Slovani, v visokem in poznem srednjem veku, ko so poleg prafar imeli pomembno vlogo pri širjenju krščanstva tudi kontemplativni, viteški in uboštveni redovi. Zgodovini krščanstva na Slovenskem sledimo dalje v dobi reformacije in protestantizma, v času katoliške prenove (17. stoletje), v obdobju terezijansko-jožefinskih reform (18. stoletje), v 19. stoletju, ki ga med drugim zaznamujeta preporod narodov in delovanje škofa Antona Martina Slomška. Razstavo zaključujemo s pregledom dogodkov v 20. stoletju, s poudarkom na prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v samostojni Republiki Sloveniji.
V samostanski zbirki so zbrana slikarska, kiparska in knjižna dela ter dokumenti in predmeti iz samostanskega arhiva. S fotografijami so predstavljeni znameniti stiški rokopisi iz 12. stoletja, v faksimilu pa Stiški rokopis iz leta 1428. Za obiskovalce sta zanimivi dve maketi (izdelal H. Patzelt) , ki predstavljata arhitekturno podobo samostana v obdobju romanike in baroka. V meniških delavnicah hranimo orodja iz različnih samostanskih delavnic (čevljarske, mizarske, sodarske, fotografske, iz knjigoveznice) ter predmete, ki so jih uporabljali za peko hostij in v kuhinji. Na ogled je tudi zbirka poljedelskega, sadjarskega in čebelarskega orodja.
V zbirki liturgičnega posodja so shranjeni predvsem kelihi, ciboriji, monštrance, procesijski križi, relikviariji in kadilnice. Posebno skupino eksponatov predstavljajo voščene lutke in t.i. Praški Jezuščki, ki so jih častili in postavljali na oltarje že v 18. stoletju. V zbirki cerkvenega tekstila pa so na ogled ročno izvezeni mašni plašči, dalmatike in druga cerkvena oblačila od 17. do 20. stoletja. Med njimi najbolj izstopa ročno izvezeni pluvial iz 17. stoletja. Na ogled so tudi insignije nekaterih stiških opatov.
V zbirki ljudske pobožnosti so zbrani tisti predmeti nabožne vsebine, ki so bili skozi stoletja dostopni povprečnemu vernemu človeku. Na ogled so kipi in slike svetnikov, slike na steklo, lesena razpela, votivi, kropilniki, jaslice, podobice, hišni žegni, rožni venci, svetinjice in drugi spominki na romanja predvsem iz 19. in 20. stoletja. Predstavljena je tudi Marijanska pobožnost.
Slikarski opus cistercijana p. Gabrijela Humeka (1907-1993) kaže različne usmeritve. Slikal je pod vplivi realističnega in metafizičnega slikarstva ter magičnega realizma. Zadnja njegova dela so izrazito ekspresivna in vizionarska. V muzeju je predstavljen le ožji izbor Humekovih slikarskih del.
Cistercijan p. Simon Ašič (1906-1992) je Slovencem znan predvsem kot zeliščar. S svojim delom in knjigami o naravnem zdravljenju z zdravilnimi razstlinami se je uveljavil kot eden najvidnejših slovenskih zeliščarjev. V njegovi spominski sobi, kjer je sprejemal bolnike, so na ogled nekateri njegovi osebni predmeti, fotografije in priročna lekarna.
Zbirko originalnih knjižnih del, predmetov in korespondenco misijonarja in škofa Friderika Ireneja Baraga (1797-1868) ter knjižni fond slovenske izseljeniške literature iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije je zbral in uredil salezijanski duhovnik Karel Ceglar, ki je živel po drugi svetovni vojni v Kanadi.
Umetnostnozgodovinska zbirka zajema predvsem slikarska dela (npr. F. Bergant, V. Metzinger, M. Sternen in I. Grohar) in kiparska dela (gotski arhitekturni fragmenti, baročni kipi, skulpture F. Goršeta, F. Kralja in I. Meštroviča). V kulturnozgodovinski zbirki so na ogled bidermajersko pohištvo, ure z začetka 19. stoletja, izdelki iz porcelana in stekla. Večino teh predmetov je zbral zasebni zbiratelj Leopold Kozlevčar.
* Oktobra 2006 je muzej postal javni zavod Muzej krščanstva na Slovenskem. Muzej deluje v prostorih stare prelature v
Cistercijanskem samostanu v Stični. Zamisel o ustanovitvi muzeja v Stični
je že precej stara, udejanjati pa se je začela šele po letu 1980, ko sta
se iz dela samostanskih stavb izselili osnovna šola in gimnazija. V prvem
desetletju je muzej deloval na ljubiteljski osnovi zbiranja in razstavljanja.
Ob podpori samostana in pod nadzorom spomeniškega varstva ter ob pomoči
različnih donatorjev iz Slovenije in tujine so se uredili razstavni prostori.
Leta 1991 se je v Stični ustanovilo Društvo prijateljev Slovenskega verskega
muzeja, ki je s pomočjo Ministrstva za kulturo zaposlilo prvega kustosa.
Z leti je muzej pridobil še druge uslužbence, ki strokovno opravljajo svoje
delo. Pred leti smo se v muzeju odločili, da tako imenovano Hlapčevsko
hišo ob samostanu, ki je bila prvotno obnovljena in namenjena za razstavljane
večjih predmetov, spremenimo v sodobno restavratorsko delavnico. Muzej
varuje, raziskuje, ohranja, restavrira in dokumentira sakralno dediščino
na območju cele Sovenije, hkrati pa vzgaja in seznanja ljudi z zgodovino
in tradicijo verovanja na Slovenskem.
vir: Verski muzej (december 2003) |
virtualne ekskurzije