Slovenija - dežela slapov

PODATKI O SLOVENIJI (Marec 1996)

Slovarček

Kazalo vsebin

I. O slovenskih slapovih in seznami II. Višina in terminologija III. Geološka razdelitev IV. Oblikovne kategorije V. Razdelitev glede na vodni vir

I. O slovenskih slapovih

Slovenija ima preko 300 stalnih slapov. Spodaj so navedeni primeri najvišjih in najbolj zanimivih slapišč.

Zgledi slapov z višinami več kot 100 m:

1. BOKA (144 m) - gornja stopnja 106 m
2. ČEDCA (130 m) - do podora 2008
3. KLOMA (128 m) - niz slapišč
4. SKOK (118 m)
5. VELIKI DRSNIK (112 m)
6. PO DOLU (110 m)
7. SUHA (105 m)
8. BRINTA (104 m)
9. PERAČICA (102 m)
10. ZGORNJI MARTULJEK (101 m)
11. ALPINUM JULIANA (20 + 100 m)
12. JUREŽ (100 m) - najvišji v Karavankah

Več zanimivih slapov:

Rinka (90 m)Savica (78 m)
Spodnji Peričnik (52 m)Kozjak (15 m)
Palenk (78 m)Črne vode (70 m)
Kobilji curek (30 m)Šum v Vintgarju (13 m)

II. Slovenski slapovi in njihova višina

Slapove po slovenski terminologiji razdelimo v šest skupin:

  • A. Bela voda: Rapids in brzice.
  • B. Skoki: od 1 m do 3 m.
  • C. Mali padci: od 3 m do 5 m.
  • D. Nizki slapovi: od 5 m do 30 m.
  • E. Srednje visoki slapovi: od 30 m do 79 m.
  • F. Zelo visoki slapovi: nad 80 m (meja znižana z 90 m zaradi Gregorčičevega slapa).

Katarakti v Sloveniji: Edini pravi kataraktni slap bi bila lahko Boka (zaradi širine 20 m in pretoka do 100 m³/s). Savica in Peričnik imata močan pretok, a sta preozka za klasično definicijo katarakta.

III. Geološka razdelitev slapov

  • Konstruktivni slapovi: Slapovi, ki rastejo (npr. lehnjakovi slapovi z odlaganjem materiala).
  • Destruktivni slapovi: Slapovi, ki se znižujejo zaradi erozije. Sem sodijo:
    • Erozijski (trda kamnina med mehko)
    • Tektonski (prelomne cone)
    • Zavihani (robovi dolin)
    • Umikajoči se (pomikajo se navzgor po toku - npr. Niagarski slapovi).

IV. Oblike slapov (16 kategorij)

Slapovi so razdeljeni v oblikovne kategorije, ki se med seboj pogosto prepletajo:

  • Drseči: Po pobočju nad 45° (Predelski slap)
    • Prosto padajoči: Brez stika s steno (Rinka, Parabola)
    Pahljačasti: Ozki zgoraj, široki spodaj (Gorejca)
    Kaskade: Več nižjih stopenj (Slapovi Krke)
    V kanalih: Slap Igla, Slap Juliana
    Skriti: Za skalnim zidom (Slapovi Šumnika)
    Podkvasti: Oblika črke U (Iguazu)

    V. Slapovi glede na vodni vir

    • Pod izvirom: Slap je hkrati izvir (Boka, Savica, Hubelj, Govic).
    • Pod ledeniki: Napaja jih snežnica ali ledenik (Čedca, Hudičev žleb).
    • Rečni/Potočni: V porečju reke ali enega potoka (Vintgarski šum, Pekelski slapovi).

    Opomba: Spomladi ob taljenju snega nastanejo številni občasni slapovi z višinami tudi do 300 m.

    Slovarček