MojaSlovenija.si
O PROJEKTU | ABOUT THE PROJECT
MojaSlovenija.si |
O PROJEKTU | ABOUT THE PROJECT |
|
Slapovi Slovenije (1993-1998) Waterfalls of Slovenia |
| Slovenija |Triglavski narodni park (Triglav national park)|SLAPOVI SLOVENIJE - Slovenia Land of Waterfalls |
Podolski slap |
| ENGLISH |
| Po vršiški cesti iz Kranjske gore bomo ta zanimivi slap kaj hitro spregledali. V nasprotni smeri pa ga iz Trente lahko že takoj za avtokampom zagledamo pred seboj. Soteska, po kateri teče potok se imenuje Po dolu. V zgornjem delu potoka je kar nekaj manjših slapov. Najvišji je spodnji, približno 110 m visok Podolski slap - slapišče. V vrhnjih dveh stopnjah pada skoraj pravokotno nad cesto, nato pa se tretja stopnja nenadoma obrne na desno in izgine v koritih, pade v manjšo četrto stopnjo, ki priteče iz korit pod veliko zagozdeno skalo v najvišjo 40 m visoko peto stopnjo. Le-ta pada v velikem curku v kotel z lepim zelenim tolmunom. Ta del je lepo dostopen in od botaničnega parka Juliana je do njega lahko lep sprehod. DOSTOP: Od cerkvice Sv. Marije zraven alpinetuma Juliana krenemo po lepo vzdrževanem mostu preko Soče. Čez most zavijemo na levo na stezico ob desnem bregu Soče navzdol. Po 15 min. hoje pridemo na večjo jaso. Če gremo na začetku jase po izhojeni potki takoj na desno, pridemo do hudourniškega 30 m visokega slapa. Na koncu jase se stezica razdeli na desno in na levo proti podrti brvi preko Soče. Sledimo potki na desno stran in naprej v gozd, dokler ne pridemo do potoka. Od tu že lahko vidimo spodnjo stopnjo slapa. Potok je potrebno previdno prečiti (ni mostiča) po skalah in že se znajdemo v nekakšnem kotlu, kamor pada slap. Za pogled na celoten slap se moramo vrniti do cerkvice in po cesti navzdol do prve hiše - Paverja. Od tu imamo pogled na zgornje stopnje slapa. |  |
Zgornje stopnje
Pogled od spodaj
Korita nad prvo stopnjo
Slap z leve strani
|
 |
| Slovenija |Triglavski narodni park (Triglav national park)|SLAPOVI SLOVENIJE - Slovenia Land of Waterfalls |
Burger Landmarks / MojaSlovenija.si |
Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024 |