Sevnica

Sevniški grad stoji na vzpetini nad starim mestnim jedrom Sevnice. V gradu so urejene muzejske zbirke s prikazom gasilstva in šolstva ter galerija s stalno razstavo slikarja Alojza Kranjca. Posebna je tudi stalna zbirka krasilne umetnosti, ki jo je dolga leta zbiral Ivan Razboršek. V drugem nadstropju južnega trakta je konferenčna dvorana s starimi grbi in dvorana s poznobaročnimi freskami 'Štirje letni časi'. Na jugozahodnem pobočju pod gradom stoji znamenita Lutrovska klet.
Zgodovina gradu: V zgodnjem srednjem veku (1043), je to območje postalo last salzburške nadškofije. Vrh hriba nad današnjim starim jedrom Sevnice so pozidali poznoromanski stolp, ki je pripadal značilni obliki stolpastih gradov na Slovenskem. Vloga gradu je bil nadzor prometa po Savi in cesto ob reki.
Grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1309 kot 'Castellum Liehtenwalde'. V prvi polovici 16. stoletja je grad dobil obliko pravokotnika z okroglimi oglenimi stolpi. Pod ometom so odkrili stenske skice tedanje bodoče širitve gradu, ki so danes vidne tudi obiskovalcem. Grad je bil temeljito prezidan po letu 1595, ko ga je kupil baron Inocenc Moscon. Stavba je bila tedaj spremenjena v udobno rezidenco. Zadnja lastnica gradu je bila grofica Matilda Arco Zinneberg, ki je bila habsburške rodovine.

Območje Sevnice je zanimivo tudi z vidika pokrajinskoekološke regionalizacije, saj je tu stičišče treh pokrajinskoekoloških enot Slovenije: predalpske, dinarskokraške in panonske Slovenije.