Slovenija je dežela, ki pod svojo površino skriva eno najbogatejših kraških zakladnic na svetu. Z več kot 10.000 kraškimi jamami, od katerih je le del dostopen javnosti, predstavlja pravi laboratorij narave, ki je skozi tisočletja oblikovala osupljive podzemne svetove. Ta pokrajina ni le geološki fenomen, temveč tudi kulturna in znanstvena zibelka – matični kras, po katerem so poimenovani vsi kraški pojavi po svetu.
Regija Kras, ki se razprostira med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, je dala ime celotni znanstveni disciplini – krasoslovju. Tu so bili prvič sistematično preučeni pojavi, kot so presihajoča jezera, vrtače, ponori, kraške jame in kapniki, ki danes tvorijo temelj razumevanja podzemne hidrologije in geomorfologije. Slovenija je tako postala referenčna točka za kraške raziskave, kar potrjuje tudi vključitev Škocjanskih jam v UNESCO-v program Človek in biosfera.
Kraške jame so naravni arhiv časa, a njihova resničnost je popolna tema. Brez svetlobe, brez barv, brez orientacije. Raziskovanje teh prostorov zahteva izjemno tehnično opremo, fizično pripravljenost in znanstveno natančnost. Jamarji se soočajo z ozkimi rovi, podzemnimi rekami, vertikalnimi spusti in popolno izolacijo.
Vizualizacija kot most med temo in svetlobo
Tu nastopi projekt burger.si, ki s pomočjo fotografij, 3D-modelov, panoramskih posnetkov in interaktivnih predstavitev odpira podzemni svet širši javnosti. S pomočjo sodobnih vizualizacijskih tehnologij, ki jih razvijam že od leta 1993, se ta svet odpira vsem – raziskovalcem, učencem, turistom in tistim, ki ga ne morejo obiskati fizično.
avtor: Boštjan Burger
