Matjaževe kamre so 500 m dolg jamski sistem z odprtimi okni nad reko Sovro (v katastru slovenskih jam 300 m/ leto 1990), ki se nahajajo nad reko Sovro ob cesti Žiri-Rovte (Logatec), 6 km iz smeri Žirov.
Matjaževe kamre so ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbel povirni krak Poljanske Sore, potok Sovra. Šest vhodov v jamo se odpira v skalni steni nad njenim levim bregom, med Žirmi in Rovtami, na območju kraja Zavratca. Sovra je nekraška reka, vendar je v rečnem okljuku pri svojem vrezovanju soteske zašla v pas srednjetriasnih apnencev in bočno izvotlila splet rovov. Ko se je reka zarezala globlje v sotesko, so prvotno vodni jamske rovi postali suhi. Obstaja tudi možnost, da so jamski rovi nastali predvsem s korozijo v tektonskih linijah. Najnižja jamska etaža je dobrih deset metrov nad strugo Sovre in se odpira v več oknih sredi stene. V jami so kapniki skromno razviti, v zgornjem delu pa so vidni sledovi zmrzalnega delovanja.
Jama je naravna znamenitost, v njih pa so arheologi našli sledi neandertalcev, ki segajo v obdobje pred 50.000 leti. Neandertalci so glede na rezultate arheološkega raziskovanja, jame uporabljal za lovsko postojanko. Pri arheoloških raziskavah v 70-ih letih 20. stoletja so bile najdene kosti alpskega svizca, jamskega medveda, bizonov, volkov in ostalih živali tedanjega obdobja. Najdeno je bilo tudi kamnito orodje, ki so ga uporabljali v kameni dobi. Arheološke najdbe na območju Matjaževih kamr so do danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem.
V obdobju 12000 pr. n. št. so jamo uporabljali Epigravettiensi, ki so bili med zadnjimi kamenodobnimi kulturami. Epigravettiensi so bili zadnja stopnja kulture zgornjega paleolitika, ki so jo po 10.000 pr. n. št. nasledile mezolitske kulture.
Dostop: 6 km po cesti iz smeri Žiri-Logatec. Lokacija WGS84: φ 46.00254 s.g.širine, λ 14.14571 v.g.dolžine. Pred lokacijo je možno parkiranje na desni strani cestišča. Ob cestišču je varovalna ograja o b kateri se na zunanji strani sprehodimo približno 50 m do viden potke, ki krene z desnega brega kjer je cesta v strugo Sovre. Ob visoki vodi je prehod varnostno tvegan, saj so nekaj metrov nižje skoki im brzice, poleti in ob nizkem vodostaju pa je prehod rečne stuge lahek. Ob levem bregu je strm dvometerski vzpon in po nekaj deset metrih smo pred vhodi v jamo. Nad nami je tudi plezališče z zabitimi varovali.
Viri:
Kataster slovenskih jam, URL: https://www.katasterjam.si (4. avgust 2022),
Mihevc, A. 1987: Matjaževe kamre. Žirovski občasnik, 13. Žiri,
Mihevc, Andrej. (1989). Naše jame 31, 66-72, Matjaževe kamre,
Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana.,
Osole, Franc. (1976). Arheološki vestnik 27, Matjaževe Kamre, Paleolitsko jamsko najdbišče,
Pohar, Vida. Kotnik, Jože. (1993). Geologija 36, 95-118, Alpski svizec iz Matjaževih kamer.
|
|
virtualna ekskurzija