Matjaževe kamre
virtualna ekskurzija
Matjaževe kamre, 500 metrov dolg jamski sistem z značilnimi odprtimi okni nad reko Sovro, ležijo v skalni steni ob cesti Žiri–Rovte, približno šest kilometrov iz smeri Žirov. V katastru slovenskih jam so bile leta 1990 zabeležene s skupno dolžino 300 metrov, kasnejše raziskave pa so razkrile dodatne rove in povezave, ki danes tvorijo kompleksno mrežo fosilnih jamskih prostorov. Jamski sistem se dviga nad levim bregom Sovre, na območju Zavratca, kjer se strma stena dvigne nad rečno strugo in razkrije šest vhodov, razporejenih kot okna v kamniti fasadi.
Matjaževe kamre so ostanek nekdaj aktivne vodne jame, ki jo je izdolbel povirni krak Poljanske Sore – potok Sovra. Čeprav Sovra ni kraška reka, je v enem izmed svojih rečnih okljukov med vrezovanjem soteske zašla v pas srednjetriasnih apnencev. Tam je bočno erodirala in izvotlila splet rovov, ki danes predstavljajo fosilni jamski sistem. Ko se je reka postopoma zarezovala globlje v sotesko, so prvotno vodni rovi ostali visoko nad današnjo strugo in postali suhi. Obstaja tudi možnost, da so rovi nastali predvsem s korozijo vzdolž tektonskih linij, kar je v tem delu Slovenije pogost pojav. Najnižja jamska etaža leži približno deset metrov nad reko in se odpira v več oknih, ki so vidna že od daleč. V notranjosti so kapniki skromno razviti, v zgornjih delih pa so jasno vidni sledovi zmrzalnega delovanja, ki pričajo o hladnejših obdobjih v zgodovini jame.
Poleg geomorfološke vrednosti imajo Matjaževe kamre izjemen arheološki pomen. V njih so arheologi odkrili sledi neandertalcev, stare približno 50.000 let. Glede na rezultate raziskav so neandertalci jamo uporabljali kot lovsko postojanko, kar potrjujejo najdbe živalskih kosti in kamnitih orodij. Med arheološkimi izkopavanji v 70. letih 20. stoletja so bile odkrite kosti alpskega svizca, jamskega medveda, bizona, volka in drugih živali, ki so v tistem času poseljevale območje današnje Gorenjske. Najdeno kamnito orodje je pomemben dokaz o prisotnosti človeka v zgornjem paleolitiku. Arheološke najdbe iz Matjaževih kamr so do danes najstarejše znane arheološke najdbe na Gorenjskem.
V obdobju okoli 12.000 pr. n. št. so jamo uporabljali Epigravettiensi, ena zadnjih kultur zgornjega paleolitika, ki so jih po letu 10.000 pr. n. št. nasledile mezolitske skupnosti. Matjaževe kamre so tako prostor, kjer se prepletajo geološka zgodovina, prazgodovinski človek in sodobno raziskovanje – prostor, ki nosi večplastno zgodbo o življenju, naravi in času.
Dostop do jame je razmeroma preprost, a zahteva nekaj pozornosti. Po cesti Žiri–Logatec se pripeljemo do točke, označene z WGS84 koordinatami φ 46.00254, λ 14.14571. Na desni strani cestišča je mogoče parkirati. Ob cesti je varovalna ograja, ob kateri se po zunanji strani sprehodimo približno 50 metrov, dokler se ne pojavi vidna potka, ki se z desnega brega, kjer poteka cesta, spusti v strugo Sovre. Ob visoki vodi je prehod nevaren, saj so nekaj metrov nižje brzice in skalni skoki, poleti in ob nizkem vodostaju pa je prehod enostaven. Na levem bregu sledi kratek, a strm dvometrski vzpon, nato pa se po nekaj deset metrih znajdemo pred vhodi v jamo. Nad nami se dviga tudi plezališče z zabitimi varovali, ki dodatno poudarja vertikalni značaj območja.
Matjaževe kamre sem dokumentiral skupaj s hčerjo Nežo, kar je izkušnji dalo posebno osebno noto. Osvetljevanje jame za vizualizacijo in dokumentiranje je potekalo povsem v lastni režiji – brez dodatne ekipe, brez zunanje tehnične podpore. V temačnih rovih sva se premikala počasi, premišljeno, z občutkom za prostor in svetlobo. Neža je nosila in usmerjala svetila, jaz pa sem postavljal kompozicije in lovil trenutke, ko se je svetloba ujela v teksturi apnenca ali v ostrih robovih fosilnih rovov. V takšnih trenutkih se jama razkrije na način, ki ga človeško oko v temi ne more zaznati – kot prostor oblikovan z vodo, časom in tišino. Dokumentiranje Matjaževih kamr je bilo tako hkrati raziskovanje, ustvarjanje in doživetje, ki je povezalo generaciji v skupnem občudovanju podzemnega sveta.
Matjaževe kamre so danes naravna in kulturna znamenitost, ki združuje geološko preteklost, arheološke sledi človeka in sodobno raziskovalno radovednost. So prostor, kjer se stikajo zgodbe o neandertalcih, ledenodobnih živalih, epigravettiencih, jamarjih, arheologih in dokumentaristih. So prostor, ki ga je treba obiskati z občutkom, spoštovanjem in zavedanjem, da stopamo v eno najstarejših pričevanj človeške prisotnosti na Gorenjskem.
Viri:
Kataster slovenskih jam, URL: https://www.katasterjam.si (4. avgust 2022),
Mihevc, A. 1987: Matjaževe kamre. Žirovski občasnik, 13. Žiri,
Mihevc, Andrej. (1989). Naše jame 31, 66-72, Matjaževe kamre,
Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana.,
Osole, Franc. (1976). Arheološki vestnik 27, Matjaževe Kamre, Paleolitsko jamsko najdbišče,
Pohar, Vida. Kotnik, Jože. (1993). Geologija 36, 95-118, Alpski svizec iz Matjaževih kamer.