MojaSlovenija.si

English SLOVENIJA KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE      

 

Boštjan Burger - Burger Landmarks

Logarska dolina

<h3>virtualna ekskurzija 360°</h3> :: Virtual excursion

virtualna ekskurzija 360°

Burger.si je Mojaslovenija.si

Logarska dolina je z Robanovim kototm in Matkovin kotom ena od treh dolin na območju Solčavskega. Je alpska ledeniška dolina, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah oz. Zgornji Savinjski dolini in je poimensko deljena na spodnji del Log (mokri, ilovnati travnati svet), srednji del Plest (večidel gozdnati svet) ter zgornji del Logarski Kot (gozdnati in gruščnati svet).

Posamezne domačije v dolini štejejo skupaj 35 prebivalcev. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot krajinski park, ki se razteza na 24 km².

Logarsko dolino obkrožajo vrhovi Strelovec (1763 m n.v.), Krofička (2083 m n.v.), Ojstrica (2350 m n.v.), Lučka baba (2244 m n.v.), Planjava (2394 m n.v.), Brana (2252 m n.v.), Turska gora (2251 m n.v.), Mrzla gora (2203 m n.v.). Zaključuje se v zatrepu pod krnico Okrešelj, kjer v višini 1280 izvira najdaljša povsem slovenska reka Savinja (3 °C), ter v več slapovih, spodnji Rinki pade v plitev tolmun in naprej hudourniško strugo skozi Logarsko dolino.

Po dolini je speljana približno 8 km dolga učna pešpot, ki vodi mimo zanimivosti: izvira potoka Črna, lesene riže, bulastega jesena, oglarske bajte in navzgor vse do slapa Rinka v Logarskem Kotu.

V zimskem času so urejene proge za tek na smučeh (~15 km n.v.)

Logarska dolina je tektonskega nastanka, nastala kot posledica tektonskih razpok matične kamnine - različnih apnencev. Zadnji pomemben oblikovalec doline je bil ledenik. Iz obdobja poledenitve imamo največ sledi iz najmlajše geološke dobe, pleistocena. Led, ki je začel polzeti po pobočju navzdol do dna zgornjega dela doline, se je zatem premikal po dolini navzdol in jo počasi zapolnjeval. Pri tem je brusil podlago ter s sabo odnašal kamenje z okoliških pobočij, kar je povzročilo predvsem širjenje doline. Kot sled je ledenik po vsaki otoplitvi za sabo pustil nanešen material. Za ledeniške nanose so značilne velike skale - balvani. Vidite jih lahko po vsej dolini, veliko jih je na levi strani ceste, tik preden prispete do vhoda v dolino. Morena je nanešeno kamenje različnih velikosti, ki se od ostalih nanosov loči po nevezanosti in nesortiranosti. Najdemo jo nad kmetijo Logar, od koder se vleče po pobočju do Jezere. Nanjo naletimo celo 200 m nad dolinskim dnom, kar nam kaže na najvišje stanje ledu, ko sta se združila ledenika iz Matkovega kota in Logarske doline in ju je zaustavila Socka, ozka dolina proti Solčavi. Ledenik se je zajezoval in s tem debelil. Za moreno, ki jo je umikajoči se ledenik pustil v spodnjem delu doline je nastalo jezero. Tu se je odlagala pasovita jezerska glina, ki danes sestavlja večji del Loga.

Ledenik je s takšnim delovanjem je izdolbel dolino v današnji podobi. Značilni so skalni pragovi in nad njimi krnice, iz katerih se prelivajo potoki v slapovih proti bolj uravnanemu dolinskemu dnu.

viri:
Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
(1997). Slovenija: Turistični vodnik.
Ficko, P. (1993). Kamniške in Savinjske Alpe, 4. izdaja. Ljubljana : Planinska zveza Slovenije. ISBN 961-6156-23-3 (COBISS)
Mencinger, Borut Naravni parki Slovenije Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 (COBISS) ISBN 86 11 16747 3
Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1991.
M. Sodja-Kladnik, L. Lipnik. (1995). Pot po Logarski dolini. (COBISS)
Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje, 1987.

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2022