Naselje Dobrna z znamenitim termalnim kopališčem je zleknjeno v ozki dolini pod južnimi obronki Paškega Kozjaka ob sotočju Dobrnice in Topliškega potoka. Prijazno podnebje ne pozna megle in mrzlih severnih vetrov. Na severu zapira kotlino Paški Kozjak proti mrzlim severnim vetrovom. Dobrno z vseh strani obdajajo griči in hribi, vendar spada v panonski svet. Milo podnebje in nagubani svet predalpskega pogorja je s svojimi mehkimi pobočji in rodovitnimi rečnimi dolinami Dobrne že zgodaj pritegnilo prve naseljence. Dobrčani so ponosni na svoj park v Toplicah Dobrna. Kjer lahko vidite starodavna drevesa najrazličnejših vrst, kako stegujejo krošnje visoko proti nebu.

Dobrna je majhen neokrnjen podeželski kraj z bogato turistično tradicijo, zanimivo kulturno in naravno dediščino. V dobrnske toplice so romali že davno pred letom 1403, ko so prvič omenjene v pisnih virih. Po njih sodeč je bil Franc plemeniti Dobrnski tudi njihov prvi vpisani lastnik. Z Gačniki plemenitimi Schlangerbergi se v 17. stoletju pričenja zgodovina razcveta toplic, tako da so že v 18. stoletju in kasneje 19. stoletju postale kraj upanja in ozdravljenja stotinam romarjev in vojakom, ranjenim v francosko-avstrijskih bojih.
Vračajoč se zaceljenih ran domov, so širili vesti o čudežni moči toplic. Morda marsikatera fevdalna posest svojo zahvalo za zdravo potomstvo dolguje prav zdravilnemu vrelcu. V času največjega razcveta beležijo toplice obiske pomembnih osebnosti, tudi okronanih glav, od blizu in daleč.