MojaSlovenija.si

English SLOVENIJA CELJE ZEMLJEVID ::MAP POVEZAVA

PROSTORSKE FOTOGRAFIJE 360°SURROUND PHOTOGRAPHY

Boštjan Burger - Burger Landmarks

Celje

Burger.si je Mojaslovenija.si
Celje je z zgodovinskega zornega kota med napomembnejšimi slovenskimi mesti. V njem so vladali Celjski knezi, ki so bili v srednjem veku (14, 15. stoletje) med najpomemembnejšimi vladarskimi rodbinami v Evropi. Morda je Celje res le še eno provincialno mestece, kakršnih v srednjeevropskem prostoru nikakor ni malo. Presenetljiva podobnost, urbanistična in arhitekturna sorodnost, skrbna urejenost in prisrčna domačnost so pač žlahtna dediščina skupne preteklosti. In vendar je Celje enkratno in neponovljivo mesto! Odlična lega, slikovita okolica, slavna zgodovina in prijazni, gostoljubni, odprti ljudje že stoletja družno oblikujejo podobo njegove drugačnosti.

Vrh Bogata zgodovina

  • Ob bregovih bistre Savinje je vzklilo življenje že v času starejše železne dobe, za časa Keltov pa je na terasah pod Miklavškim hribom zrasla prva znana naselbina. Za časa rimskega cesarja Klavdija sredi 1. stoletja po Kristusu je dobila mestne pravice, v naslednjih dveh stoletjih pa je postopoma prerasla v daleč najpomembnejše trgovsko-obrtno in kulturno središče v Noriku. Izjemno bogate arheološke ostaline dokazujejo, da je antična Celeia po bogastvu in blagostanju svojih prebivalcev močno prekašala sosednja mesta. Stari pisci so jo primerjali kar s slavno Trojo. Mestu, ki je v svoji bogati zgodovini doživelo veličastne vzpone, a tudi boleče padce, so pridali ime "druga Troja".
  • V 4. stoletju po Kristusu ustanovljena celejanska škofija je kljub močnim barbarskim vpadom delovala vse do konca 7. ali celo do začetka 8. stoletja, ko je mesto zajel zgodovinski mrk.
Pod zvezdami mogočnih celjskih knezov, je Celje spet zaživelo v stari slavi. Postalo je upravno središče velikanskega dinastičnega ozemlja, ki so ga Celjski skušali državno zaokrožiti. V njihovem času je prej trška naselbina dobila mestne pravice in se - kot knežje mesto - gradbeno, gospodarsko in kulturno močno razvila. Za časa zadnjih celjskih knezov je Celje bilo edino pravo središče humanizma in renesanse na Slovenskem in med najpomemembnejšimi političnimi centri v Evropi.
  • Tudi po letu 1456, ko se je z umorom zadnjega celjskega kneza Ulrika II. boj med Celjskimi in Habsburžani razpletel v korist slednjih, mesto ob Savinji ni omagalo. Tudi v letih najhujših preizkušenj je znalo poiskati nove poti in upanja. V 19. in prvi polovici 20. stoletja, ko so v predmestjih in v širši okolici mesta že rasle moderne strojne tovarne, je Celje kot zanalašč vztrajnoin zanesljivo preraščalo v letoviško mestece, ki je daleč naokoli slovelo po prijaznosti in domačnosti, čudoviti okolici, zdravilnih kopelih v kristalnočisti Savinji, žlahtnem kulturnem življenju in mnogih ohranjenih ostalinah svoje bogate preteklosti.
Le redko katero mesto na Slovenskem se namreč lahko pohvali s toliko ohranjenimi in v moderno urbano okolje postavljenimi antičnimi in srednjeveškimi ostalinami. Tlakovane rimske ulice, redka starokrščanska krstilnica, mogočna gornji in spodnji grad (nekdanja knežja palača Celjskih), pa mestne cerkve in obnovljeno srednjeveško obzidje pričajo o nekdanji moči in slavi "druge Troje".

Že kratek sprehod po mestu vam bo nevsiljivo razkril arhitekturne bisere iz še drugih, kasnejših obdobij. Stara grofija, v kateri domuje Pokrajinski muzej, tako predstavlja enega najlepših primerov renesančne arhitekture na Slovenskem. Na baročni blišč spominjata Marijino znamenje na Glavnem trgu in Prothasijev dvorec s prekrasno poročno dvorano. Klasicistično arhitekturo ponazarja stari celjski magistrat, v katerem že več desetletij deluje Muzej novejše zgodovine. Celje ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja vam lahko pričara vrsta stavb v različnih historičnih slogih: od čudovitega neorenesančnega Narodnega doma do impozantne neogotske Nemške hiše, danes Celjskega doma. Že mlajše so seveda mojstrske stvaritve znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, zlasti prelepo poslopje nekdanje Ljudske posojilnice na vogalu Vodnikove in Stanetove ulice.
O bogati celjski preteklosti se lahko poučite in prepričate tudi v obeh mestnih muzejih. Zbirke Pokrajinskega muzeja, ki predstavljajo zgodovino Celja in širše okolice od paleolita do 20. stoletja, strokovnjaki uvrščajo med najlepše na Slovenskem, znameniti Celjski strop v glavni dvorani grofije pa je sploh najpomembnejši spomenik likovne umetnosti med renesanso in barokom na naših tleh. Zgodovino Celja v 20. stoletju predstavlja Muzej novejše zgodovine, v okviru katerega deluje tudi otroški muzej, kot depandansa v Razlagovi ulici pa še Pelikanov stekleni fotografski atelje, edinstven v srednjeevropskem prostoru. Likovna dediščina je na ogled v galeriji sodobne umetnosti, ki ima prostore v obnovljenem traktu Spodnjega gradu.

Vrh Bogastvo gostinske ponudbe
Ko si utrujeni od hoje in ogledov mestnih zanimivosti zaželite postati in strniti vtise, lahko poiščete okrepčila v kakšni prijetni gostilnici, kavarni, bistroju ali restavraciji, ki po svoji urejenosti in ponudbi nikakor ne zaostajajo za podobnimi v večjih srednjeevropskih mestih. V njih vam bodo kuharski mojstri zagotovo znali pripraviti, karkoli že si boste zaželeli: od zares domačih slovenskih jedi do specialitet svetovne kuhinje.

Gostinski lokali so v Celju zares skoraj na vsakem koraku, zato vam ob nasvetu prijaznih natakarjev gotovo ne bo težko najti in izbrati jedi in pijače po vašem okusu. Domala povsod vam bodo znali ponuditi tudi kakšno posebnost, ki z njo slovijo v mestu in okolici.

Mar ni izvirno, da se po ogledu mestnih znamenitosti lahko okrepčate celo s pravo srednjeveško pojedino, ki jo - na podlagi starih receptov - pripravljajo kuharski mojstri v hotelu Evropa? In kaj porečete na dejstvo, da že v samem središču mesta najdete dobre, stare "kmečke gostilne", kjer ponujajo dobrote, ki jih znajo pripravljati le še naše (pra)babice?

Žeje in lakote v Celju ob tako številnih, dobrih in raznovrstnih gostincih zares ne boste trpeli. Če pa si boste utrujeni od duhovne in druge hrane v mestu ob Savinji zaželeli ostati še kakšen dan, si boste zlahka poiskali primerno prenočišče v štirih lepo urejenih celjskih hotelih. V nobenem izmed njih se vam ne bo treba ubadati z zoprnim problemom, kje varno pustiti svojega jeklenega konjička.

Vrh Očarljivost slikovite okolice

Mnogi, ki so od konca 19. stoletja prihajali v Celje, so bili tako navdušeni nad mestom, da so ga poimenovali kar "biser ob Savinji". Celje se res lahko pohvali z odlično lego in prekrasno, slikovito okolico, ki kar kliče h krajšim in daljšim izletom.

Sprehod po mestnem parku in urejenih sprehajalnih poteh ob Savinji do Grička vas bo osvežil in vam dal novih moči in zagona za težavni vsakdanjik. Z malce več napora se boste povzpeli na Miklavški ali Jožefov hrib (na obeh po stari slovenski tradiciji stojita zanimivi romarski cerkvi), po znameniti Pelikanovi poti pa na celjski Stari grad, ki mu v zadnjih letih z vztrajnimi obnovitvenimi deli uspešno vračajo nekdanjo mogočnost in bogastvo.

Če vas privlači planinski svet, so vam na samem obrobju mesta na voljo številne možnosti. Ena najprivlačnejših je gotovo vzpon na Celjsko kočo, od koder je le še dober streljaj do idilične vasice Svetina s čudovito gotsko cerkvico. Tamkajšnje slikovito pokopališče si je za zadnji dom izbrala tudi znamenita celjska pisateljica in svetovna popotnica Alma Karlin.

Morda pa vas bo zamikalo obiskati Šmartinsko jezero, največje umetno jezero na Slovenskem, ki vas bo prijazno sprejelo in vam ponudilo najrazličnejše oblike sprostitve: od sprehodov in kolesarjenja do kopanja, čolnarjenja, jahanja in ribolova.

Toda razlogov za obisk Celja s tem še nikakor ni konec! Kot nekoč je Celje tudi danes prvovrstna izhodiščna točka za krajše in daljše izlete v Savinjsko dolino in številna okoliška zdravilišča.

O bogastvu in kulturni moči antične Celeje se boste lahko najbolje prepričali v odlično ohranjeni nekropoli v Šempetru, le nekaj kilometrov oddaljena jama Pekel pa vam bo odstrla skrivnostni podzemni svet. O lepotah Zgornje Savinjske doline ne gre izgubljati besed, Logarska dolina pa je itak že od nekdaj prav posebno doživetje.

Nič manj presenečeni ne boste nad kakovostno ponudbo okoliških naravnih zdravilišč. Do Laškega, Dobrne, Zreč, Atomskih toplic in Rogaške Slatine je iz Celja res kratka pot. Če boste bivali v prijaznem mestu ob Savinji, si boste tako lahko privoščili skoraj neverjetno razkošje: vsak dan se boste lahko odpravili v drugo zdravilišče! Možnost izbire je vsekakor kvaliteta.

Vrh Sloves dobrega gostitelja

Celje je ravno prav veliko mesto, da boste hitro spoznali vse prednosti, ki jih premore. Restavracije, gostilne in kavarne, hoteli, obrtne delavnice in trgovine, športno-rekreacijske površine, muzeja in galerije, kulturnozgodovinski spomeniki in naravne znamenitosti si sledijo kot po tekočem traku.

Prijetno se boste počutili, ker se vam v času oddiha ne bo treba ubadati z zoprnimi (vele)mestnimi nevšečnostmi, saj se boste po Celju lahko sprehajali brez zemljevida v rokah, na avtobuse, tramvaje in metroje pa vam ne bo treba čakati.

Toda prednosti obvladljivosti in preglednosti Celja boste še bolj občutili takrat, ko se boste v mestu ob Savinji znašli na službenem obisku. Celje je primerno in vzpodbudno okolje za delovna srečanja.

Število domačih in mednarodnih znanstvenih, kulturnih in poslovnih srečanj, simpozijev in seminarjev z izjemno visoko udeležbo v zadnjih letih Celje postavlja ob bok najpomembnejših kongresnih središč na Slovenskem. Obnovljene dvorane Narodnega in Celjskega doma, ki s svojim bliščem nezadržno spominjajo na slavno preteklost dvojne monarhije, vas bodo zagotovo očarale. Toda tudi nove moderne, sodobno opremljene dvorane (bodisi v hotelih bodisi v dvoranah Celjskega sejma), ki lahko sprejmejo od nekaj sto do dva tisoč udeležencev, bodo brez težav ugodile vsem vašim zahtevam. Če pa k temu dodamo še ustrezne hotelske zmogljivosti, prijazne gostitelje, ki bodo namesto vas prevzeli skrb za organizacijo in nemoten potek dela, potem gotovo ni več razloga, da se v sicer pestri izbiri tovrstnih središč odločite prav za Celje.

V zadnjih letih so bila v Celju številna delovna srečanja, tribune, simpoziji in kongresi. Njihova uspešnost je najboljše zagotovilo, da se boste tudi vi v našem mestu prijetno počutili.

Vrh Čar mladosti

Mladost in starost sta neločljiva pola človeškega in vsakršnega življenja; kakor jug in sever, ki že vso večnost delita svojo skupno zemeljsko usodo. In čeprav živita navidez daleč vsaksebi, sta vendar vsak zase in skupaj del kroga, ki se nikjer ne začne in nikjer ne konča.
Z mesti ni nič drugače. Zato pa je Celje starodavno in hkrati mlado mesto. Častitljiva starost, ki jo domala na vsakem koraku potrjujejo ostaline bogate in slavne preteklosti, v mestu ob Savinji igrivo stopa v korak z življenjem in mladostjo.

Ko še prezgodaj zjutraj prispejo vlaki in avtobusi s srednješolci iz Savinjske doline in Zasavja, s Kozjanskega in spod Pohorja in se hrupoma odpro tudi osnovnošolska vrata, se Celje vedno znova pomladi. Popoldne, ko se zapro, in ko je spomladi dan še daleč od večera, se razigrani mladosti nič več ne mudi domov.

Bregovi Savinje in stoletni mestni park ob njej z nezadržno vnemo vabijo parčke, družbice in družbe. Klubi, kavarnice in gostilne pa zato seveda nikakor ne ostajajo prazni; v vseh letnih časih je mladost pač enako razigrana in pripravljena na zabavo.

Na večer, ko se ure štejejo že dvoštevilčno, ob koncu tedna sploh, oživijo koncertne dvorane in diskoteke, mladi pa z glasbo in plesom radi pričakajo dan.

Ko se utrujeni žurerji šele počasi odpravljajo spat, se mladi športniki že polni poleta odpravljajo na treninge in tekme, glasbeniki pa na vaje.

Čeprav je mladost že od nekdaj kot eno, pa ima vendarle različne obraze. Povsod po svetu in Evropi, tudi v starodavnem Celju, ki zna živeti ne le s časom svoje mladosti, ampak tudi z mladostjo svojega časa.

Vrh Športna razgibanost
Celje je ob vstopu v 3. tisočletje nedvomno mesto športa: ponaša se z bogato športno tradicijo, hkrati pa s svojo športno sedanjostjo prepričljivo dokazuje, da ima Celje v slovenskem, evropskem in celo svetovnem športu svoje mesto in ugled.

Kdo ne pozna odličnih celjskih atletov, nekdanjih legend, kot sta denimo Stanko Lorger in Nataša Urbančič, in sedanjih zvezd, kot je nedvomno Gregor Cankar? Kdo ne pozna izvrstnih celjskih rokometašev, ki že leta suvereno obvladujejo slovenski prostor, hkrati pa kot eno najboljših moštev stare celine krojijo evropski vrh? Kdo se ne spomni nekdanjih svetovnih prvakinj, celjskih kegljavk? Pa bogate zgodovine celjske košarke, ki je Sloveniji dala vrsto odličnih košarkarjev in trenerjev, tudi Zmaga Sagadina?

In potem je tu še polnih 80 let celjskega nogometa pa pol stoletja plavanja! In je dejstvo, da je Celje že krepkih sto let središče planinstva in vrhunskega alpinizma, zadnje čase pa tudi evropsko in svetovno primerljivega juda.

A vsega tega ne bi bilo, če v športnem mestu ob Savinji ne bi bilo možnosti, da se s tako ali drugačno športno-rekreativno dejavnostjo lahko spoznajo in ukvarjajo kar cele generacije. Celje je pač mesto, ki ima kaj pokazati in ponuditi - od igrišč in telovadnic ob osnovnih in srednjih šolah, odprtega in zaprtega bazena, odličnega kegljišča, strelišča, drsališča, do smučišč na Celjski koči in Svetini, številnih teniških igrišč, nogometnega in atletskega stadiona ter osrednje športne dvorane Golovec.

Vrh Življenje s sejmi

Že od davnega leta 1922, ko so takratni obrtniki v mestni osnovni šoli pripravili prvo obrtno razstavo, sejmi v pravem pomenu besede živijo s Celjem, Celje pa živi s sejmi.

Vse leto: od prvih pomladanskih, med katerimi sta odlično obiskana sejma Flora ter Avto in vzdrževanje, preko Mednarodnega obrtnega sejma, osrednje sejemsko-poslovne prireditve na Slovenskem, do vse odmevnejšega sejma Domofin in Božično-novoletnega sejma.

V Celjskih sejmih, podjetju, ki že desetletja skrbno neguje in pospešuje celjsko sejemsko tradicijo, vedno znova mislijo predvsem na zadovoljne razstavljalce in obiskovalce, na njihov uspeh, počutje in dober vtis. Zavedajo se, da prav poslovno uspešni, množično obiskani sejmi lahko v marsičem pripomorejo k turističnemu ugledu mesta Celja.

Prepoznavnost mesta ob Savinji, s tem pa tudi Slovenije v Evropi in svetu, je namreč nedvomno odvisna tudi od uspešnosti celjskih sejmov. Tisoči in tisoči razstavljalcev in obiskovalcev so zato vsako leto znova dokaz, da je Celje zares pravo sejemsko mesto.

Celjsko sejemsko moč in tradicijo najlepše potrjujejo ljudje iz domovine in tujine, ki prihajajo, ker vedo, da celjski sejmi niso od včeraj in ne le za danes. Odprti v Evropo in svet že dolgo živijo predvsem za jutri.

Vrh Kulturni utrip

Kultura v mestu ob Savinji ni poceni parola, ampak resnično, vsakdanje in praznično življenje. Kdor le hoče in želi, lahko izbira, in nikomur ne more biti samotno in dolgčas!

V mestu ob Savinji pač živi in deluje vrsta marljivih kulturnih ustanov - od Zavoda za kulturne prireditve, štirih galerij in dveh muzejev, Zgodovinskega arhiva, Celjskih kinematografov do Osrednje knjižnice, SLG Celje in skoraj 50 kulturnih društev (zlasti pevskih zborov, orkestrov, plesnih šol in amaterskih gledališč) pod okriljem, a tudi izven Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Kulturni utrip je skozi vse leto zares živahen. Že dobro uveljavljeni Dnevi komedije v SLG Celje (v februarju), tradicionalni Mednarodni mladinski pevski festival (vsaki dve leti v maju) pa zelo odmevno in skrbno načrtovano Poletje v Celju, knežjem mestu (od junija do oktobra) so ob številnih koncertih in drugih dogodkih tisto, kar mesto ob Savinji kulturno predstavlja in uveljavlja tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru.

Ob tem seveda ne gre pozabiti na edini otroški muzej v Sloveniji - Hermanov brlog, ki deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine, a tudi ne na v domovini in tujini znano Zlato harmoniko, ki jo kot veliko harmonikarsko srečanje in tekmovanje že 20 let prireja prizadevno KUD Ljubečna.

Celje si kot eno večjih mest mlade slovenske države vztrajno prizadeva, da bi ohranilo in utrdilo svoj sloves kulturnega središča, mesta, ki ljubi kulturo. Mesta, ki se zaveda, da prav kultura oblikuje njegovo duhovno podobo, s tem pa tudi njegov jutri.

Burger Landmarks / MojaSlovenija.si

Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024