MojaSlovenija.si GEO-X

O PROJEKTU | ABOUT THE PROJECT

Boštjan Burger - Burger Landmarks

Arête (Grat)

Prostorska predstava izrazov iz geografije in 'prostorskih' ved

Spatial ability of geographic terms

_
Geo-x

slovenščina

Arête is a sharp rugged mountain ridge inbetween two glacial shaped valleys, produced by glaciation.

It is typically formed when two glaciers erode parallel U-shaped valleys. Arêtes can also form when two glacial cirques erode headwards towards one another, although frequently this results in a saddle-shaped pass, called a col. The edge is then sharpened by freeze-thaw weathering, and the slope on either side of the arête steepened through mass wasting events and the erosion of exposed, unstable rock. The word arête (French: is actually French for "edge" or "ridge"; similar features in the Alps are often described with the German equivalent term Grat.

Where three or more cirques meet, a pyramidal peak is created; an example is the peak of Matterhorn mountain.

slovensko

Arête je ozek skalnat greben med dvema ledeniškima dolinama.

Tipični nastanek je, ko ledeniki erodirajo dve vzporedni ledeniški dolini v obliki črke U. Arêtes se lahko oblikujejo tudi, ko dve ledeniški krnici erodirata z glavo ena proti drugi, čeprav pogosto to povzroči prehod v obliki sedla, imenovan COL. Rob med dolinana se nato izostri z s perigacialnim delovanjem, naklon na obeh straneh arête pa postane strmejši. Beseda arête izhaja iz francoščine in pomeni"rob" ali "greben"; podobne značilnosti v Alpah so pogosto opisane z nemškim enakovrednim izrazom "Grat".

Kjer se srečajo tri ali več krnic, nastane piramidalni vrh; zgled je vrh gore Matterhorn.

Carrauntoohil

Arête, na območju najvišje Irske gore Carrauntoohil, greben Beenkeragh.

Arête in the area of the Carrauntoohil, the Beenkeragh ridge
Orjen (Vuči Zub)

Arête, na območju Orjena na meji med Bosno in Hercegovino in Črno goro.

Arête in the area of Orjen on the border between Bosnia and Herzegovina and Montenegro
Burger Landmarks / MojaSlovenija.si _ Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024