Italijanska kostnica nad Kobaridom je eden najpomembnejših spomenikov prve svetovne vojne v Zgornjem Posočju. Stoji ob cerkvi sv. Antona na Gradiču nad mestom in je posvečena italijanskim vojakom, ki so padli na bojiščih v okolici Kobarida, Bovca, Tolmina in Rombona.
Kostnico sta zasnovala arhitekt Giovanni Greppi in kipar Giannino Castiglioni, isti umetniški dvojec, ki je ustvaril monumentalno kostnico v Sredipolju (Redipuglia). Zgrajena in slovesno odprta je bila leta 1938, struktura pa predstavlja močan preplet strogega geometrijskega reda, simbolne vojaške discipline in globokega spoštovanja do mrtvih. Celoten kompleks je zasnovan kot osmerokotna, terasasta kompozicija z dvema koncentričnima krogoma niš, ki nosijo imena, priimke in vojaške čine padlih. V teh nišah počivajo posmrtni ostanki 7.014 italijanskih vojakov, kar jo uvršča med največje italijanske vojaške spomenike zunaj Italije.
V središču tretjega kroga stoji cerkev sv. Antona, ki je bila na tem mestu zgrajena že mnogo prej — posvečena je bila leta 1669. Njena skromna baročna arhitektura ustvarja kontrast z monumentalno geometrijo kostnice in poudarja sakralni značaj celote. Lokacija tako prepleta več zgodovinskih plasti: zgodnjenovoveško cerkev in državni spomenik iz 20. stoletja, ki ga je postavila takratna zmagovalna država.
Vzpon iz središča Kobarida proti vrhu Gradiča spremljajo postaje križevega pota, ki obiskovalca vodijo po simbolni poti spomina, trpljenja in kontemplacije. Z vrha se odpre široka panorama na kobariško kotlino in okoliške vrhove — pokrajino, ki je bila med letoma 1915 in 1917 prizorišče nekaterih najsilovitejših spopadov na soški fronti.
Danes Italijanska kostnica nad Kobaridom predstavlja pomembno zgodovinsko, kulturno in arhitekturno znamenitost, ki obiskovalcem nudi prostor za tiho razmišljanje o tragični človeški ceni vojne.