MojaSlovenija.si |
SLOVENIJA | POHORJE | GEOGRAFIJA - GEOGRAPHY | PROSTORSKE FOTOGRAFIJE (360°) SURROUND PHOTOGRAPHY |
Lobnicavirtualna ekskurzija |
|
Lobnica je gorska rečica, ki izvira na nadmorski višini 1.290 m iz območja Tihega jezera (Falskega ribnika) na Pohorju. Dolžina reke je 15,5 km in priteče pred Rušami kot desni pritok Drave na nadmorski višini 283 m. Njen najvišji slap je Veliki Šumik (24 m), ki je tudi naveličastnejši slap na območju Pohorja in je tudi največji slap na nekarbonatnih tleh v Sloveniji. Doživetje slapa je tu večje kot pri marsikaterem drugem višjem slapu v Sloveniji. Nizvodno je še en izrazitejši slap, 9 m visok Mali Šumik. Lobnica teče skozi Pragozd - pragozd v pravem pomenu besede. Značilnost njenega toka navzdol proti Dravi so številni šumi, ki ob večjem pretoku narastejo v prave slapove. Dostop: po cesti iz Ruš proti Smolniku. Dva kilometra naprej, za cestnim odsekom proti Gornjaku je na levo od ceste kažipot proti slapovom (zlahka se ga prezre!). Skozi pohorski pragozd vodi markirana stezica proti Lobnici. Okoli nas so bregovi 'posuti' z naravnimi kamnitimi skulpturami, opazni so tudi pojavi blokmera - na levo pod nami pa šumi gorska rečica Lobnica. Enkratno doživetje narave! Po uri hoje se stezica spusti nad slap Mali Šumik. Od tu je še 30 min. hoje proti Velikemu Šumiku. Na polovici poti med slapovoma priteka v Lobnico njen desni pritok Verna. Spušča se v izrazitem slapišču katerega moramo prečiti. Pot lahko nadaljujemo ob desnem bregu Lobnice proti parkirišču, kjer je tudi urejen prostor za piknik (samo 30. min. hoje). Opomba: Pot do slapov je nezahtevna vendar je za pot potrebna običajna telesna pripravljenost, kot pri planinarjenju. Nekatere markacije lahko spregledamo. Na izpostavljenih mestih kjer prečimo potoke je pot zelo spolzka. Opozorilo: pot od Velikega Šumika po markirani poti ob desnem bregu Lobnice je zahtevna in na določenih mestih tudi nevarna. Opis Lobnice leta 2003. (Quick Time VR) |
46.492723, 15.451926 |
Burger Landmarks / MojaSlovenija.si |
Digitalizacija dediščine: (c) Boštjan Burger, (1993) 1996-2024 |