Škocjanski zatok
je zavarovano območje narave in naravni rezervat.
Zatok je največje polslano močvirje v R. Sloveniji. Leži med reguliranim
kanalom Badaševice na zahodu kjer je tudi železniška postaja Koper in Bonifiko
na vzhodu kjer priteka razbremenilnik reke Rižane. Naravni rezervat Škocjanski
zatok je tako sestavljen iz sladkovodnega dela in slane (polslane) plitvine
dolge 1500 m in široke do 650 m. Dolžina obale zatoka je 4.670 m in ima
površino približno 76 ha. Izraz zatok pomeni manjši, zaprt zaliv in današnji
'zaliv' je z morjemo povezan z 1000 m dolgim kanalom, ki povezuje Škocjanski
zatok s Koprskim zalivom oz. tankersko luko, ki je del današnjega koprskega
pristanišča.
Škocjanski zatok je nastal kot posledica človekovih posegov v preteklosti
v plitev zaliv za nekdanjim Kozjim otokom kjer je danes mesto
Koper.
V plitvem morju so bile sprva urejene Semedelske soline, južno od otoka
in Serminske soline zahodno od vzpetine Sermin (84 m). Po opustitvi solin
se je območje Bonifike zasipavalo in severno od Škocjana, tik pod vzpetino
je nastal plitek zaliv v katerem se je razvil svojevrsten naravni habitat.
