GEOLOŠKA SESTAVA POKRAJINE,
SUHIZID
Geološka sestava v območju od morja, torej Slovenske Istre, do Sežanskega
krasa je zelo pestra, kar se kaže v pokrajini, v oblikovanju naselij in
v arhitekturi.
V gričevnati Istri dominira sivi, modrikasti ali zelenkasti peščenjak,
fliš, pomešan s plastmi laporja. Mehki flišni svet prehaja v trdi apnenčasti
svet t.i. Malega in Podgorskega krasa večinoma na zelo strmih in prepadnih
stenah Kraškega roba. Osnovna sestavina je tu apnenčasta, ponekod še pomešana
s flišnimi krpami, vendar z vsemi posebnostmi krasa: udornicami, vrtačami,
škarpami, podzemnimi jamami. Za Matarskim podoljem se svet prične dvigati
v Brkine, sestavljene iz glinastega peščenjaka in laporja. Skupaj s slovenskim
delom Čičarije je to obsežen gozdnat predel, s strmimi pobočji in tesnimi
ter vlažnimi dolinami. Na severozahodu se Brkini spuščajo v široko Vremsko
dolino, prepleteno s pritoki in kanali reke Reke, ki pod Škocjanom ponikne
v globok kanjon. Peščene naplavine tu prehajajo v apnenec in se mehko stapljajo
z Gornjim krasom, zaznamovanim z velikimi apnenčastimi globelmi, kraškimi
jamami in obsežnimi doli.
Kraška, apnenčasta zemlja je prepredena z ogromnimi količinami tako
imenovanega mrtvega kamna, neuporabnega za zidavo, ker je lomljiv, porozen
in krhek. Da bi pridobili obdelovalne površine in travnike, so ga brez
veziva zlagali v dolge zaščitne zidove, ograde, ki obkrožajo pašnike in
senožeti, polja in gozdove, pa tudi vrtove in domačije. |
