Ob svečani otvoritvi 22. avgusta 1938 Sokolski dom še ni bil dokončan. V takšni stavbi je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda, prvi izvoljeni parlament v slovenski zgodovini.

Zasedanje je zaradi varnosti potekalo ponoči, podnevi pa so bili odposlanci nastanjeni po okoliških vaseh.Udeležilo se ga je 572 neposredno in posredno izvoljenih ter delegiranih odposlancev, vseh udeležencev pa je bilo 650.

Zbor odposlancev slovenskega naroda je bil prvo neposredno izvoljeno telo oziroma predstavništvo nekega naroda v vojnih razmerah, prvo v celi Evropi. S svojimi sklepi in odločitvami je uzakonil narodno oblast na slovenskih tleh in izvolil njeno najvišje predstavništvo Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), prvi slovenski partizanski parlament. Sklepi zbora so bistveno spremenili državnopravni status Slovenije, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji priznana le kot administrativna enota brez nacionalnega obeležja. Z razglasitvijo slovenske državnosti, z oblikovanjem prvega slovenskega parlamenta, je slovenski narod končno dobil vse oznake državnopravnega subjekta, moderne nacije.

Povojna obnovitvena dela na glavni fasadi in gabaritu v letih 1946-47 so izvirni arhitekturi vzeli vtis zleknjene stavbne gmote in spremenili njene bistvene plasticne sestavine. Takrat je bil Sokolski dom preimenovan v Šeškov dom, po narodnem heroju Jožetu Šešku. Zaradi svoje pričevalnosti je bil Šeškov (Sokolski) dom leta 1988 razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik.

Od leta 1992 poteka temeljita prenova stavbe, ki se izvaja na podlagi konservatorskih smernic Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zaradi lažjega zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev za obnovo je celotna investicija razdeljena na več funkcionalno zaključenih faz. Pri izdelavi projektov za obnovo stavbe je bila upoštevana polivalentna funkcija uporabe doma, ki naj postane osrednji kulturni in prireditveni prostor mesta Kočevje ter hkrati sodoben muzej.

Leta 1993, ob 50-letnici Zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda, je bila izvedena rekonstrukcija osrednje dvorana, ki ima še edina ohranjene vse osnovne proporce iz casa nastajanja slovenske državnosti med drugo svetovno vojno. Dvorani v Črnomlju in Ajdovšcini smo namrec zaradi neustreznih ukrepov izgubili. Tako smo samo še dvorano v Kočevju lahko uredili čimbolj avtentično in jo ohranili kot dokument časa.

Obnovitvena dela naj bi bila zakljucena predvidoma do leta 2003, ko bo obnovljena tudi fasada in urejena okolica.
Pred Šeškovim domom. Tekst zbral : Ivan Kordiš