Grad Fridrihštajn na visoki skalni vzpetini (970) je sezidal grof Friderik II. Celjski v letih 1422-1425. Stavbna zasnova gradu v obzidju izoblikuje utrjeno rezidenco s palacijem, bergfridom in dvoriščem. Raztegnjeni grajski tloris je značilen za srednjeevropske gradove 14. stoletja. V dolenjskem spomeniškem gradivu je izjema, čutiti je štajerske oziroma celjske vplive.

V arhivskih listinah se utrdba prvič omenja leta 1456 kot središče nekdanje ortenburške posesti na Kočevskem. Leta 1515 so grad med uporom proti grofu Thurnu oplenili uporni kmetje. Kočevsko gospostvo in z njim Fridrihštajn sta leta 1641 prišla v posest Turjačanov-Auerspergov. Ti so si okoli 1650 sredi Kočevja sezidali mogočen, dvonadstropen grad, odročni Fridrihštajn pa sčasoma prepustili propadu. Že v Valvasorjevem času so ga vzdrževali le za silo, v njem je prebival le vratar. V 19. stoletju je bil grad že povsem razvaljen.

Grad v zadnjem času pospešeno obnavljajo in je priljubljena izletniška točka

Po kroniki Celjskih grofov je Friderik II. v njem našel zavetje z drugo ženo Veroniko Deseniško. Friderikova zveza z Veroniko iz skromnega viteškega rodu ni bila pogodu njegovemu očetu Hermanu, prav tako ne cesarju in ogrskemu kralju Sigismundu. Ta je dal Friderika prijeti in ga izročil Hermanu II. Oče je neposlušnega sina dal zapreti, grad Fridrihštajn pa porušiti. Veronika se je pred razjarjenim tastom skrivala na gradu Fridrihštajn in v odmaknjeni vasici Kunč pod Kočevskim Rogom, vendar zasledovalcem ni mogla ubežati. Grof Herman je zajel tudi njo in jo postavil pred sodišče v Celju. Obtožil jo je čarovništva, vendar jo je sodišče zaradi spretnosti pomočnika pri pravdi oprostilo. Usodi, ki ji jo je namenil mogočni tast, pa nesrečna Veronika ni mogla ubežati. Zaprl jo je na grad Ojstrica pri Vranskem in ukazal usmrtiti: dva njegova viteza sta jo 17. oktobra 1425 utopila v kadi.

Oče in sin sta se kmalu pobotala, ostalo pa je medsebojno sovraštvo. Friderik je odšel je na romanje, po vrnitvi pa je dal porušeni grad Fridrihštajn ponovno pozidati.