šota, šotno barje / peat, turf, peatland

Šota nastaja naravno v daljšem časovnem obdobju, ko se vegetacija ali organske snovi razgradijo. Šoto najdemo na območjih, ki jih imenujemo šotišča ali barja. Irska je znana po velikih barjih, ki zagotavljajo obilico šote; v Evropi imata le še Finska in Rusija ta vir v velikih količinah. Šotišča so izjemno učinkoviti ponori ogljika.

Šota se kopiči s hitrostjo približno milimetra na leto. Če šoto pustimo dovolj dolgo v mokrih razmerah brez kisika, se začnejo tvoriti fosilna goriva, kot je lignit. Na Irskem je ključen mah Sphagnum, ki zadrži do dvajsetkratno lastno težo vode. Poznamo tri glavne vrste šote: vlaknato (najmanj razgrajena), hemično (delno razkrojena) in saprično (najbolj razgrajena).

Evropska komisija (2022) je opozorila Irsko glede rezanja šote v posebnih ohranitvenih območjih, saj so zdrava barja vitalni ponori ogljika, njihovo sežiganje pa povzroča visoke emisije CO2.

Povezano: visoko barje

Peat is formed naturally over a long period as vegetation decomposes in wet conditions. Peatlands or bogs are highly efficient carbon sinks. Ireland, Finland, and Russia hold significant reserves.

Peat accumulates at a rate of about 1 mm per year. In Ireland, Sphagnum Moss is essential, holding up to 20 times its weight in water. Peat is classified as Fibric, Hemic, or Sapric based on decomposition levels. The EU Commission (2022) has urged Ireland to halt peat-cutting in protected areas to meet climate goals.

Related: highpeat swampland