Vojaško pokopališče na Ravnem Lazu pri Bovcu je eno najpomembnejših spominskih obeležij soške fronte v bovški kotlini. S površino približno 100 × 80 metrov predstavlja tih, a močan opomin na tisoče vojakov, ki so se borili in padli na okoliških visokogorskih bojiščih med prvo svetovno vojno. Tu počiva več kot 600 avstro-ogrskih vojakov, večina padlih v neizprosnih bojih na Čuklji in Rombonu, dveh najbolj izpostavljenih in krutih gorskih položajih nad Bovcem.
Zgodovina pokopališča odraža usodo obeh sprtih strani. V zgodnjih letih vojne so bili tu pokopani tako avstro-ogrski kot italijanski vojaki, v skladu z vojno tradicijo, ki je padlim nasprotnikom priznavala osnovno mero dostojanstva. Leta 1938 so italijanske oblasti posmrtne ostanke svojih vojakov prekopale in prenesle v monumentalno kostnico nad Kobaridom, s čimer so želele ustvariti poenoten spominski prostor za svoje padle.
Danes je pokopališče razdeljeno na štiri dele. Čeprav so vojaki pokopani na celotnem območju, so betonski nagrobniki razporejeni le na eni četrtini prostora. Ta premišljena, deloma simbolična zasnova daje pokopališču značilno, kontemplativno vzdušje – odprte travnate površine evocirajo odsotnost padlih, označeni grobovi pa predstavljajo red, spomin in trajno prisotnost tistih, ki se niso nikoli vrnili.
Lokacija na Ravnem Lazu ponuja neposreden pogled proti vrhovom Čuklje, Rombona in Bovškega Grintavca, kjer so potekali boji. Ta vizualna povezava med pokopališčem in nekdanjimi frontnimi črtami ustvarja močan občutek prostora: obiskovalec stoji na mirni jasi, obkroženi z gorami, ki tvorijo naravni amfiteater, kjer so se pred več kot stoletjem odvijale tragedije nepojmljivih razsežnosti. Danes je pokopališče del Poti miru od Alp do Jadrana, mednarodnega projekta, ki povezuje najpomembnejša najdišča dediščine soške fronte.