Območje Mrzlega vrha (1358) (virtualna ekskurzija) s panoramskim razgledom na dolini rek Soče in Tolminke je predstavljalo pomemben člen avstro-ogrske obrambe na tolminskem mostišču v obdobju bojev na Soški fronti od pomladi 1915 do jeseni 1917. Bojišče na območju Mrzlega vrha je bilo najbolj krvavo bojišče na območju zgornjega Posočja.
Vojaki na obrambnih položajih na Mrzlem vrhu so prihajali večinoma iz območja madžarskega mesta Szeged. V eni izmed številnih kavern so leta 1917 madžarski vojaki III. bataljona 46. pehotnega polka avstro-ogrske vojske vklesali kapelico, ki je imela namen duhovne oskrbe tik v neposredni bližini strelskih jarkov. Leto dni prej, leta 1916 so avstro-ogrski vojaki v spomin na padle sobojevnike na območju Mrzlega vrha, nad dolino reke Tolminke, na Javorci zgradili leseno spominsko Cerkev sv. Duha.
Zaradi strateške pomembnosti Mrzlega vrha so se vrstili zagrizeni italijanski poskusi preboja frontne črte, ki so se zaradi nepopustljive avstro-ogrske obrambe in velikih italijanskih izgub ustalili na pozicijskemu gorskemu bojevanju v strelskih jarkih oddaljenih le nekaj deset metrov med nasprotniki.
“Strahovite izgube so načelnika generalštaba italijanske vojske, generala Cadorno prisilile, da je 4. junija ukazal prekinitev napadov. Krvavi neuspeh je terjal pojasnilo in krivca. Le tega so našli v domačinih iz kobariških vasi, ki so jih obtožili vohunstva. Aretirali so 60 mož in vsakega 10 ustrelili.” (M. Simić, 1996, Po sledeh Soške fronte). 24. oktobra 1917so avstro-ogrski vojaki v izkopanem rovu do italijanskih položajev sprožili silovito eksplozijo mine, ki je uničilo italijansko posadko. Eksplozija mine je odprla vrzel za preboj avstro-ogrskih bataljonov, ki so zavzeli italijanske položaje na koti 1186. To je bil dan, ko so združene avstro-ogrske in nemške sile v silovitem napadu prebile fronto in v naslednjih dneh Italijane potisnile daleč na zahod do reke Piave. (vir. M.Turk, 2010, Svet in Ljudje, št 146)
