Spominska cerkvica sv. Duha na Javorci nad dolino Polog (virtualna ekskurzija).
Secesijska
lesena cerkvica je bila zgrajena v spomin tisočim padlim vojakom na soški
fronti v prvi svetovni vojni in ponazarja sporočilo : mir (PAX). Cerkvica
je pod spomeniškim varstvom in spada pod kulturne spomenike Slovenije.
Leta 1999 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2007 se je uvrstila na seznam posebno pomembne zgodovinske in kulturne dediščine Evrope ter leta 2018 prejela znak evropske dediščine.
Lokacija: Pološka planota nad Zatolminom (severna g. širina:
46° 14' 07" N / vzhodna g. dolžina: 13° 43' 25" E (nadmorska višina 570 m))
Leto načrta in dokončanja: 1. november 1916
Avtorji: Rimigius Geyling (avtor arhitekture in dekoracije)
Geza Jablonsky (gradbenik in vodja del)
Anton Perthoner (leseni del oltarja)
Investitorji: vojaki 3. gorske brigade avstroogrske vojske
Stavbni tip: triladijska bazilikalna cerkev
Spominska cerkev sv. Duha na javorci je celostna umetnina v najboljši tradiciji dunajske secesije. Stoji v osrčju zatrepne doline reke Tolminke in naravnega amfiteatra obkroženega z vrhovi Julijskih Alp. Izgradnja cerkvice je povezana z dogajanjem na soški fronti med prvo svetovno vojno. Cerkev so financirali in zgradili vojaki 3. brigade avstroograke vojske, ki so se tedaj borili na tem visokogorskem bojišču,m da bi ohranili spomin na padle soborce. Načrte za cerkev in ureditev okolice je naredil avstrijski slikar in scenograf Remigius Geyling (1878-1974), tedaj nadporočnik avstroogrske vojske.
Geyling je bil rojen v slikarski družini, ki je sredi 18. stoletja iz Nizozemske prišla na Dunaj in tam odprla stekloslikarsko delavnico. Oče Rudolf Geyling je leta 1880 prevzel uspešno družinsko podjetje, kar je močno zaznamovalo Remigiusovo življenje. Družinsko sorodstvo po materi Mariji s skladateljem Richardom Heubergerom ga je kasneje usmerilo v teater. Geyling je prijateljeval s številnimi pomembnimi osebami svojega časa, zlasti s slikarjem Gustavom Klimtom (1862—1918). Pri opremljanju cerkve Steinhof na Dunaju je sodeloval tudi z arhitektom Ottom Wagnerjem (1841—1918). Remigius Geyling je bil v vojsko vpoklican 1. avgusta 1914. Bojeval se je na treh frontah, nazadnje na soški. V Javorci v dolini Tolminke sta s poročnikom Gézo Jablonskim zapustila trajen spomenik padlim soborcem. Na soški fronti je izdelal več študijskih risb in maketi cerkve v Javorci, leta 1917 razstavljeni na vojni razstavi v dunajskem Praterju. Prejel je vojno odlikovanje reda Franza Jožefa in še nekaj drugih odlikovanj. Od leta 1922 do upokojitve leta 1946 je delal v Burgtheatru. Bil je priznan profesor, izumitelj posebnih projekcijskih efektov in eden vidnejših dunajskih osebnosti iz sveta umetnosti.
Za izvedbo gradbenega dela je bil zadložen, tudi kot vodja gradbišča je bil madžarski poročnik Geza Jablonsky. Leseni del oltarja je izdelal južnotirolski rezbar in tedaj topničar Anton Perathoner (1888-1965).
Rezbar Anton Perathoner je bil doma iz St. Ulricha na južnem Tirolskem. Na soški fronti je bil topničar v 3. gorski brigadi, v k.u.k. polku gorskega topništva št. 14 (K. u. k. Geb. Art. Rgt. N. 14 Kaiser). V času gradnje spominske cerkve v Javorci je kot oficirski služabnik pomagal arhitektu cerkvice Remigiusu Geylingu. Z njim je po pripomočke za gradnjo spominske cerkve odšel celo na Dunaj. Perathoner prevzel vsa pomembnejša mizarska dela. Izdelal je oltar v cerkvi, po Geylingovi zasnovi je iz lipovega lesa izrezljal vrata tabernaklja, velik lesen križ s Kristusom, iz lesa tise pa tudi prototip častnih stolov v Javorci.
Cerkev je bila zgrajena na umetno uravnanem pobočju, do katere vodi široko terasasto, štiridelno stopnišče.
Cerkvica sv. Duha je arhitekturno neprava ladijska bazilika s pravokotnim prezbiterijem, ki je s petkotnim zaključkom pri oltarju. Spodnja osnova cerkve, terasa in ograja okoli cerkve so zgrajeni iz nepravilnih blokov kamna, ki so ga vojaki lomili v neposredni bližini. Vizualni efekt je kot, da bi se cerkev naravno nadaljevala iz kamnite podlage. Na sezidani, kamniti osnovi je zgrajena lesena konstrukcija, katere notranje in zunanje ogrodje je sestavljeno iz macesnovih tramov. Zunanji robovi tramov so obtesani v 'cikcak' liniji.
Nad vhodom v cerkev se dviguje oktagonalen zvonik s koničasto strmo streho. Na podstavku zvonika je sončna ura na leseni tabli z narisanim dvojnim grbom Avstro-Ogrske monarhije. Na stranskih fasadah in po prezbiteriju so med okni nameščene table z narisanimi grbi vseh dvajsetih dežel tedanje monarhije.
Notranjost stavbe je dvoranski prostor, ki ga v ladje in traveje deli osem tramov. Dva tramova podpirata slavoločno preklado. Srednja ladja je nekoliko višja od stranskih, vendar nima svetlobnega nadstropja. Okna so razporejena v zgornjem delu zunanjega ostenja. Nad vhodom je 'okno v nizu', ki kaže na vpliv glasgowske šole. Svetloba oken proseva skozi barvna stekla (Geylingovi predniki in tudi njegov oče Rudolf, so bili steklarji na Dunaju. Zato ne preseneča Rimigius obvladaltehniko in umetnost vitražev).
Skupaj z barvno dekoracijo tramovja, stropa in sten ustvarja ubrano občutje. Spodnji del prostora je temnejši, zgoraj prevladujejo modri odtenkiz zlatimi poudarki. Proti prezbiteriju vse bolj prevladujeta bela in zlata. Oltar je belo in zlato obarvan, stop prezbiterija je iz belih plošč.
Poslikava tramov, plošč na ostenju in kaset na stropu preigrava geometrično motovilko, sorodno barvam in motovilki arabskih keramičnih ploščic. Osnovni dekorativni in simbolni lik je enakokraki križ, iz njega sta izpeljana kvadrat in romb. Ker je dekoracija narisana prostoročno, ne delujejo monotono, mehanično. Barve so v le enem odtenku, vendar njihove vizualne kombinacije in svetloba barvnih stekel ustvarjajo vedno drugačne, prelivajoče se tone.
Oprema je sestavni del stavbe, iz materialov, ki so bili na voljo ob času gradnje, ter ob vojaškem inženirskem znanju. Del notranje opreme sokovani nosilci svetilk, pritrjeni na nosilne lesene tramove, ter oltarni svečniki izdelani iz lesa.
Natančnejše rezbarsko delo reliefa Križanega z angeli na vratih tabernaklja in dekoracija oltarja je opavil Južni TiolecAnton Perathoner. Edni del opreme, ki ni bil narejen insitu, je oltarni mozaik sv. Duha, ki je sestavljen iz razobarvnih steklenih delčkov. Mozaik tvori osrednje polje oltarja v obliki križa. Na desni in levi slavoločni steni sta nameščeni visoki oljni sliki na platnu, ki prikazujeta angela in ju je narisal Remigius Geyling.
Posebnost cerkve sv. Duha je njena sporočilnost h kateri prispevajo številni napisi nameščeni na pročelju in v notranjosti cerkve. Napisi sporočajo osnovne podatke o 3. gorski brigadi, o njenih poveljnikih, o avtorstvu cerkve, o mdatumu položitve temeljnega kamna (1. marec 1916) in njenem dokončanju (1. november 1916). Napis pod grbom monarhije (Indivisibilitier ac inseparabiliter) opozarja, da so se todbojevali možje različnih narodnosti in ver, ki so prišli iz vseh avstro-ogrskih dežel. Napis na vrhu slavoločne stene oznanja namen graditeljev, da bi ohranili imena na padle sotovariše. Notranjost cerkve je kot knjiga, v kateri so zapisana imena tisočerih padlih. Spodnji del sten cerkvene ladje pokrivajo hrastove deske iz zabojnikov za topovske granate. Vanje so vojaki več kot ri mesece vžigali skoraj tritisoč imen padlih soborcev. Na stenah je zmanjkalo prosotra za imena padlih vojakov, zato so dodatne plošče pritrdili na tečaje in se odpirajo kot listi knjige.
Zaradi uporabe državnih simbolov bi površni opasovalec Javorco laho označilkot poveličevanje tedanje monarhije. Vendar je resnica drugačna. Nad dvojnim državnim grbom je pomenljiva beseda 'Pax', nad njo je sončna ura kot simbol minljivosti človeškega in stalnosti narave.
Leta 1998 je območje Javorce prizadel močan potres, ki je v okolišnjih gorah povzročil številne skalne podore ter močno poškodoval stavbe. Poškodovana je bila tudi cerkev sv. Duha, ki je bila prenovljena je v obdobju med leti 2004 in 2005.
Citirano in povzeto iz Secesijska arhitektura v Sloveniji, Javorca Spominska cerkve sv. Duha, Jela Pirkovič, Breda Mihelič, 1997, str. 104-106, Dnevi evropske kulturne dediščine, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.
Literatura: Eine Gedachtniskirche von Remigius Geyling, Der Architect: Wiener Monat
Spletni vir: Onkraj pepela sovragov jeza premine, Tolminski muzej, URL: https://www.tol-muzej.si/javorca/si/16 , citirano 10. julija 2023. |
|