Pokljuka je obsežna, z gozdom prekrita visoka kraška planota v vzhodnem delu Julijskih Alp, dvignjena med 1.100 in 1.400 metri nadmorske višine. Razteza se med dolinama Save Bohinjke in Save Dolinke, v smeri vzhod–zahod meri približno 20 km, v širino do 10 km, skupna površina pa znaša okoli 6.300 hektarov. Je največji strnjen gozdni kompleks v Triglavskem narodnem parku.
Geološka zgradba
Planoto gradijo zgornjetriasni apnenci in dolomiti, ki so zaradi razpok in kraških procesov močno prepustni. Zaradi tega na Pokljuki skoraj ni površinskih vodotokov. Pleistocenska poledenitev je površje dodatno preoblikovala – Bohinjski ledenik je za seboj pustil morenski material, ledeniške kotanje in fosilne soteske, med katerimi izstopa Pokljuška soteska.
Geomorfološke značilnosti – visoka šotna barja
Pokljuka je eno najpomembnejših območij visokih, ombrotrofnih šotnih barij v južnem delu Alp. Ta barja sodijo med najjužneje ohranjena visoka barja v Evropi. Nastala so po umiku ledenika pred 12.000–18.000 leti, ko so se v ledeniških kotanjah začeli kopičiti šotni sedimenti, napajani izključno z meteorno vodo.
Najpomembnejša barja so:

  • Goreljek,

  • Šijec,

  • Veliko Blejsko barje.

Gre za izjemno občutljive ekosisteme z redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, zato so vključeni v najstrožji varstveni režim TNP.
Klimatske razmere
Podnebje Pokljuke je hladno, vlažno in izrazito gorsko. Letne padavine znašajo med 1.500 in 2.000 mm, na območju Debele peči tudi do 3.000 mm. Zime so dolge, s snežno odejo, ki se pogosto obdrži več kot 120 dni, poletja pa kratka in sveža. Pogoste so jutranje megle in temperaturne inverzije.
Prvotna vegetacija
Bukov gozd kot prvotna vegetacija
Zgodovinski in gozdarski viri potrjujejo, da je bila prvotna, naravna vegetacija Pokljuke pretežno bukov gozd. Bukev je prevladovala na večini planote, preden so jo v 18. in 19. stoletju množično posekali za potrebe železarstva, oglarstva in paše.
Smrekovi gozdovi kot posledica človekovega posega
Po obsežnem odlesevanju so se površine:

  • naravno zaraščale s smreko,
  • dodatno pa so bile ciljno pogozdovane s smreko zaradi gospodarske vrednosti.

Zato danes smreka prevladuje, vendar ni prvotna vrsta – gre za posledico zgodovinske rabe in pogozditve.
Zgodovinska raba – gozdarstvo, planine in pašništvo
Pokljuka je bila stoletja pomembno pašno in gozdarsko območje. Planine so bile ključni del tradicionalne rabe prostora: na njih so poleti pasli govedo, redkeje drobnico, proizvajali mlečne izdelke in vzdrževali kulturno krajino.
Vloga planin
Planine so imele več funkcij:

  • poletna paša goveda in drobnice,
  • pridelava mleka, sira in skute,
  • vzdrževanje odprte krajine,
  • zmanjševanje požarne ogroženosti z redno pašo,
  • družbeni in gospodarski pomen za bohinjske in radovljiške kmetije.

Z opuščanjem pašništva v 20. stoletju so se številne planine začele zaraščati, nekatere pa so danes obnovljene in vključene v turistično ponudbo.
Najpomembnejše planine na Pokljuki

  • Planina Javornik
  • Planina Konjščica
  • Planina Uskovnica (na robu planote, zgodovinsko povezana s pokljuškim pašnim sistemom)
  • Planina Zajamniki
  • Planina Zgornji in Spodnji Goreljek
  • Planina Klek
  • Planina Lipanca
  • Planina Jelje
  • Planina Rečiška
  • Planina Grajšca
  • Planina Zajavornik

Cestna infrastruktura
Pokljuka je dostopna po dveh glavnih cestnih vpadnicah:
1. Bohinjska smer (Bohinjska Bistrica – Koprivnik – Gorjuše – Pokljuka)

  • asfaltirana, dobro vzdrževana,
  • pozimi redno plužena,
  • najpogostejša izbira za obiskovalce iz Bohinja.

2. Blejska smer (Bled – Zgornje Gorje – Mrzli Studenec – Rudno polje)

  • glavna dostopna cesta do Biatlonskega centra Rudno polje,
  • široka, urejena, z več parkirišči,
  • pozimi pogosto zasnežena, a dobro vzdrževana.

Stranske gozdne ceste
Planoto prepreda mreža gozdnih cest in kolovozov, ki vodijo do planin in gozdnih parcel. Večina je:

  • makadamskih,
  • zaprta za javni promet,
  • namenjena gozdarstvu, oskrbi planin in intervencijskim vozilom.

Cestna infrastruktura je razmeroma dobra, vendar je zaradi nadmorske višine in snežnih razmer pozimi potrebna previdnost.
Počitniški domovi in turistične nastanitve
Pokljuka ima dolgo tradicijo planinskih, vojaških in delavskih počitniških domov, ki so danes deloma prenovljeni in vključeni v turistično ponudbo.
Najpomembnejši počitniški domovi in nastanitve

  • Šport hotel Pokljuka (Goreljek) – največji nastanitveni objekt na planoti.
  • Hotel Center Pokljuka (Rudno polje) – osrednja točka za biatlonske dogodke.
  • Dom na Pokljuki (Mrzli Studenec) – tradicionalni planinski dom.
  • Planinska koča na Uskovnici – na robu planote, izhodišče za številne ture.
  • Koča na Lipanci (pod Debelo pečjo) – priljubljena planinska postojanka.
  • Vojašnica Pokljuka (Rudno polje) – objekt Slovenske vojske, delno uporaben za športne priprave.
  • Planinske koče in pastirski stanovi na Zajamnikih, Konjščici, Zajavorniku in drugih planinah – deloma obnovljeni, deloma v tradicionalni obliki.

Nekdanji delavski domovi (npr. domovi podjetij iz Ljubljane, Jesenic, Kranja) so danes večinoma preurejeni v turistične objekte ali zasebne počitniške hiše.
Šport in rekreacija danes
Pokljuka je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v Julijskih Alpah. Ponuja:

  • Biatlonski center Rudno polje,
  • pohodniške poti (Viševnik, Debela peč, Uskovnica, Lipanca),
  • kolesarske in tekaške poti,
  • tek na smučeh, krpljanje, turno smučanje,
  • naravoslovne poti po barjih in gozdovih.

Zaradi svoje lege in dostopnosti je Pokljuka eno najbolj priljubljenih izhodišč za obisk Triglavskega narodnega parka.
Nekdanji smučarski centri na Pokljuki – razvoj, propad in današnje stanje
Pokljuka je imela v 20. stoletju več manjših smučarskih centrov, ki so bili pomemben del lokalne turistične ponudbe, a so zaradi podnebnih sprememb, gospodarskih razmer in sprememb v turističnih navadah postopoma zamrli. Najbolj znan med njimi je Zatrnik, ki je imel vlogo osrednjega smučišča na vzhodnem robu planote.
Zatrnik – od priljubljenega smučišča do propada in ponovne oživitve
Zatrnik, ki leži med Gorjami in Pokljuko, je bil od 1960. do 1990. let eno najbolj obiskanih družinskih smučišč na Gorenjskem. Značilnosti nekdanjega smučišča:

  • več vlečnic (npr. Zatrnik, Podhom, Jelka),
  • urejene smučarske proge za rekreativce,
  • šola smučanja,
  • gostinski objekt in urejeno parkirišče,
  • bližina Bleda, kar je privabljalo številne dnevne obiskovalce.

Propad smučišča se je začel v 1990. letih zaradi:

  • pomanjkanja snega in vse krajših zim,
  • zastarele infrastrukture,
  • finančnih težav upravljavcev,
  • konkurence večjih centrov (Vogel, Krvavec, Kranjska Gora).

Smučišče je postopoma prenehalo obratovati, vlečnice so propadle, območje pa je začela vračati narava.
Današnje stanje Zatrnika
V zadnjih letih je Zatrnik doživel delno oživitev:

  • urejene so pohodniške in sankališčne površine,
  • del infrastrukture je obnovljen za zimsko rekreacijo brez žičnic,
  • območje se preusmerja v celostno naravno‑rekreativno destinacijo,
  • poudarek je na trajnostnem turizmu, ne na klasičnem smučanju.

Zaradi podnebnih razmer in varstvenih omejitev ponovna izgradnja večjega smučišča ni realna, zato se razvoj usmerja v celoletne aktivnosti: pohodništvo, kolesarjenje, sankanje, naravoslovne programe in družinsko rekreacijo.
Druga nekdanja smučišča na Pokljuki
Poleg Zatrnika je bilo na Pokljuki še nekaj manjših smučarskih površin, ki so danes opuščene ali preusmerjene v druge dejavnosti:
1. Športni center Rudno polje – nekdanje smučarske proge

  • V 1970. in 1980. letih so bile urejene trening proge za alpsko smučanje,
  • zaradi nezanesljivega snega in razvoja biatlona so bile opuščene,
  • danes je območje preurejeno v vrhunski biatlonski center.

2. Smučišče Goreljek

  • Manjša vlečnica za lokalne obiskovalce in otroke,
  • obratovala je ob zadostni snežni odeji,
  • danes ne deluje več; območje je namenjeno tek na smučeh in zimski rekreaciji.

3. Smučišče na planini Javornik

  • Kratka vlečnica, ki je služila predvsem lokalnim prebivalcem,
  • zaradi pomanjkanja snega in ekonomike je bila opuščena že v 1990. letih.

4. Posamezne vaške vlečnice (Gorjuše, Koprivnik)

  • Del tradicije zimskih športov na Pokljuki,
  • danes v celoti opuščene.

Zakaj so smučišča na Pokljuki propadla?
Glavni razlogi so:

  • podnebne spremembe – krajše zime, manj snega, pogostejše odjuge,
  • visoki stroški vzdrževanja žičniških naprav,
  • konkurenca večjih centrov z umetnim zasneževanjem,
  • varstveni režimi TNP, ki omejujejo širitev infrastrukture,
  • sprememba turističnih navad – več povpraševanja po celoletnih aktivnostih.

Pokljuka se je zato preusmerila iz smučarskega v nordijski, pohodniški in naravoslovni center.