Za Martuljkove slapove bi lahko rekli, da so pravi
biseri slovenskega alpskega sveta. Zaradi lepega in lahkega dostopa skozi
slikovito sotesko je bil spodnj ~ 30 m visok Martuljkov slap (v bistvu dva slapova) priljubljena izletniška točka.
Geomorfološki procesi so v soteski intenzivni in pot skozi Martuljkovo sotesko je danes zelo nevarna zaradi padajočega kamenja. Z malo več kondicije so relativno lahko dostopni tudi zgornji slapovi Martuljkovega
potoka. Zgornji slap je visok preko 100 m in je sestavljen iz štirih stopenj.
V globoki zarezi v skalovju skriti zgornji del je visok 34 m. Slap se nato
skoraj pravokotno obrne v zaporednih 15-metrski in 5-metrski stopnjah in
nato nadaljuje v najvišjo 48 m visoko spodnjo stopnjo, ki je zaprta v ozek
žleb in pada v s kamenjem zasut tolmun.
DOSTOP: Najlepša pot je bila nekdaj izpred, danes (april 2009) propadajočega
penziona Špik v Gozdu Martuljku, tik ob glavni cesti. Po gozdni poti se že po desetih minutah zmerne hoje pride do Martuljkovega
potoka. Tu gremo čez lesen most. Tabla Triglavskega narodnega parka nam
tu poda opis Martuljkovih slapov. Nekdaj je od tu urejena in nadvse slikovita pot vodila
skozi več kot 300 metrov dolg in dobrih 100 metrov globok vintgar - Martuljkovo sotesko. Danes je zaradi intenzivnih geomorfoloških procesov pot skozi sotesko smrtno nevarna - lokalna skupnost se sicer vsako leto trudi pot skozi sotesko popraviti, toda resnična nevarnost so grozeče, nestabilne stene nad potjo.
Za varno pot je potrebno izbrati gozdno pot iz Martuljka, ki gre proti planini Jasenje. S poti se po 1400 m odcepi stezica, ki pelje pod Spodnji Martuljkov slap. Nekaj minut spusta in že smo pod slapom. Čeprav je dostop zavarovan, je lahko izredno nevarno, ker je krušljivo in tudi spolzko. Nepreviden obiskovalec lahko hitro zdrsne v globel - zelo nevarno! Po nekaj minutah zmernega vzpona nazaj se potka
priključi gozdni poti na levo proti planini Jasenje. Le deset minut hoje
je še po kolovozu in že smo pri razkrižju poti. Leva pot
vodi proti planini, odkoder lahko nadaljujemo pot proti Belemu potoku.
Desna pot vodi proti zgornjemu Martuljkovemu slapu in Aku. Do tod je
pot skoraj sprehajalna, tu pa se spremeni v dokaj strmo pot, za katero
je potrebno tudi nekaj telesne pripravljenosti in seveda primerna planinska
obutev. Po pol ure vzpona pridemo do novega razcepa poti. Na desno je odcep
za Ak, na levo pa položna pot proti zgornjemu Martuljkovemu slapu. Malo
pred vznožjem slapu se pot nekoliko spusti do samega potoka in nato čezenj
po plezalni poti, zavarovani z jeklenimi pletenicami in klini, do plitvega
tolmuna. Celoten slap je najlepše viden, če se ne podamo po plezalni poti,
temveč jo pri prečkanju potoka uberemo po zaraščenem melišču na levo. |
|
virtualna ekskurzija