Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Jezerska gladina je na nadmorski višini ~525 m. Jezero je dolgo 4350 m (najdaljša diagonala), največja širina (S-J) je 1250 m in najglobji del jezera je 45 m - površina jezera je 318 ha. Dolžina jezerske obale je 10.900 m. Jezero je ledeniško-tektonskega nastanka: prvotna kotanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, najbolj je poznan kraški izvir Govic.
Kot zanimivost: višina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m in je takrat jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase.

Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega narodnega parka. Lep pogled na jezero je z vrha pečin Mirnjaka.(1540m)