Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji.
Jezerska gladina je na nadmorski višini ~525 m. Jezero je dolgo 4350 m
(najdaljša diagonala), največja širina (S-J) je 1250 m in najglobji del
jezera je 45 m - površina jezera je 318 ha. Dolžina jezerske obale je 10.900
m. Jezero je ledeniško-tektonskega nastanka: prvotna kotanja je nastala
z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel
dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. Glavni pritok
jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko
moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno -
iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani
pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko. Ob severnem
robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, najbolj je poznan kraški
izvir Govic.
Kot zanimivost: višina jezera je
bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m in je takrat jezero segalo
do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase.
Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega
narodnega parka. Lep pogled na jezero je z vrha pečin Mirnjaka (1540m).
Bohinjsko jezero pozimi leta 2004.
Literatura:Firbas. P., 2001. Vsa slovenska jezera : Leksikon slovenskih
stoječih voda, Delo, str. 84-88, Kunaver J., 1999. Slovenija - pokrajina in ljudje, Mladinska
knjiga, str. 60, Skica jezera: fotografija informativne table TNP, februar 2004
|
|
