MojaSlovenija.si
V vasi Soteska ob reki Krki v občini Dolenjske Toplice stojijo razvaline dvorca Soteska , ki je bil zgrajen med letoma 1664 in 1689 po naročilu grofa Jurija Žige Gallenberga, deželnega glavarja Kranjske. Dvorec je bil zasnovan v obliki štirilistne deteljice, kar je v slovenski arhitekturi redkost. Ob njem je bil urejen park, v katerem je stal vrtni paviljon, imenovan Hudičev turn. Na nasprotnem bregu Krke so še danes vidne razvaline Starega gradu Soteska, prvotnega gradu iz 13. stoletja.
Prvotni lastniki posesti so bili Scheyrji, ki so kasneje izumrli, njihovo premoženje pa so podedovali grofje Gallenberg. Ti so dokončali gradnjo dvorca in ga spremenili v reprezentančno rezidenco. Nad glavnim portalom so bili vzidani marmornati grbi družin Gallenberg in Schrottenbach z letnico 1675, ki so danes shranjeni v Dolenjskem muzeju v Novem mestu.
Med drugo svetovno vojno je bil dvorec leta 1943 požgan po ukazu partizanskega vodstva, ki je želelo preprečiti, da bi ga okupator uporabljal kot vojaško postojanko. Slovenski slikar in partizan Božidar Jakac je prosil, naj dvorca ne požgejo, saj je bil dragocen kulturni spomenik, vendar njegova prošnja ni bila uslišana. Po požigu so ga domačini in vojaki oplenili, kar je pospešilo njegovo propadanje.
Hudičev turn, kamniti vrtni paviljon v osi nekdanjega grajskega parka, je bil zgrajen v 17. stoletju kot del baročnega oblikovanja vrtov. Njegova arhitektura je deteljičasto zasnovan stolp, razdeljen na dve nadstropji, povezana s kamnitimi polžastimi stopnicami. Notranjost je bogato poslikana z iluzionističnimi kompozicijami: v pritličju motivi vodnjakov in portalov, na oboku prizor Zevsove ugrabitve Ganimeda, v nadstropju pa naslikana stebrišča in alegorične figure vere, upanja in ljubezni.
Ime »Hudičev turn« izvira iz ljudskih pripovedi, ki so stolpu pripisovale razuzdane zabave graščakov in celo pravico do prve noči z novoporočenimi dekleti. Vse te zgodbe pa so zgolj mit in plod ljudske domišljije, saj zgodovinski viri ne potrjujejo njihove resničnosti.
Danes so ostanki Soteskega dvorca delno očiščeni in utrjeni. V notranjosti zidov je urejen prireditveni prostor v obliki rimskega gledališča, pred dvorcem pa park s fontano. Soteski dvorec je vpisan v register nepremične kulturne dediščine in ima status spomenika lokalnega pomena. Njegove razvaline skupaj s Hudičevim turnom ohranjajo spomin na eno najlepših baročnih rezidenc na Slovenskem ter na burno zgodovino regije.
Janez Vajkard Valvasor: Die Ehre dess Herzogthums Crain (1689) – opisuje Soteski dvorec kot enega najlepših na Kranjskem.
Dolenjski muzej Novo mesto – hrani marmorne grbe družin Gallenberg in Schrottenbach (1675), povezane z dvorcem.
Arhiv Republike Slovenije – dokumenti o lastništvu posesti Scheyrjev in Gallenbergov ter o požigu med drugo svetovno vojno.
Božidar Jakac – spomini in pričevanja, kjer omenja svojo prošnjo, naj dvorca ne požgejo.
France Stele: Slovenska umetnost – barok (1930) – kontekst baročnih dvorcev v Sloveniji.
Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji (serija monografij, 1970–1980) – vključuje podatke o Soteski.
Jože Curk: Gradovi na Slovenskem (1980) – pregled gradov in dvorcev, vključno z opisom Soteske.
Lidija Tavčar: članki o baročnih vrtnih paviljonih v Sloveniji, objavljeni v reviji Varstvo spomenikov.
