Slovenske Konjice ležijo v osrčju zgornje Dravinjske doline, na prehodu med ravninskim svetom ob reki Dravinji in gričevnatim obrobjem Konjiške gore. Mesto se razteza ob pomembni prometni osi med Celjem in Mariborom, kar mu daje naravno vlogo regionalnega središča. Na severu se pokrajina odpira proti vinorodnim gričem, med katerimi izstopa območje Zlati grič, na jugu in zahodu pa se dviga gozdnata Konjiška gora, ki mestu daje izrazit naravni okvir.

Zgodovina kraja

Območje Slovenskih Konjic je bilo poseljeno že v prazgodovini, kar potrjujejo arheološke najdbe iz bronaste in železne dobe. V srednjem veku se je naselbina razvila ob pomembni trgovski poti, ki je povezovala panonski prostor s štajerskim zaledjem. Nad krajem je bil v 12. stoletju zgrajen Stari grad Konjice, ki je stoletja nadzoroval dolino in varoval trgovske poti.

Srednjeveško jedro naselja, danes znano kot Stari trg, je nastalo v 13. stoletju in se ohranilo v izjemno avtentični podobi. Trg je bil pomembno obrtno in trgovsko središče, kar se odraža v značilni arhitekturi enonadstropnih trških hiš, razporejenih ob 300 metrov dolgi osi. Posebnost trga je odprt drenažni kanal, po katerem še danes teče potoček – element, ki daje kraju edinstven zgodovinski pečat.

Prva omemba v pisnih virih

Slovenske Konjice se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1146, ko se navajajo kot Conoviz oziroma Conovizze. V različnih obdobjih so se pojavljale tudi druge oblike imena, kot Konitz, Gonowitz ali Konjice. Današnje ime Slovenske Konjice se je uveljavilo v 19. stoletju, ko je bilo treba kraj jasno ločiti od drugih podobno poimenovanih naselij in poudariti njegovo slovensko identiteto.

Preimenovanja kraja

Ime kraja se je skozi zgodovino spreminjalo predvsem zaradi jezikovnih in upravnih vplivov. V srednjem veku so prevladovale nemške oblike, v 19. stoletju pa se je začela uveljavljati slovenska različica. Po drugi svetovni vojni je ime Slovenske Konjice postalo uradno in se uporablja še danes.

Prebivalstvo

Slovenske Konjice imajo status občinskega središča in so eno pomembnejših urbanih središč v širši regiji. Prebivalstvo je v zadnjih desetletjih stabilno, z rahlo rastjo zaradi priseljevanja iz okoliških krajev. Mesto je znano po visoki kakovosti bivanja, urejenosti in dobri prometni povezanosti, kar privablja mlade družine in podjetnike.

Kultura in dediščina

Kraj se ponaša z bogato kulturno dediščino. Poleg srednjeveškega jedra in ostalin Starega gradu je pomemben tudi samostan Žička kartuzija, ki leži v bližnji dolini sv. Janeza Krstnika in je eden najstarejših kartuzijanskih samostanov v Evropi.

V mestu delujejo številna kulturna društva, glasbene skupine, likovni ustvarjalci in folklorne skupine. Pomemben del kulturnega utripa predstavljajo prireditve, kot so:

  • Konjiški dnevi,

  • Martinovanje,

  • Poletni kulturni festival,

  • razstave in koncerti v Domu kulture ter v starem mestnem jedru.

Šolstvo

Slovenske Konjice imajo dobro razvito izobraževalno mrežo. V mestu delujejo:

  • osnovna šola z več podružnicami,

  • glasbena šola,

  • srednja šola Slovenske Konjice–Zreče, ki ponuja gimnazijske in strokovne programe.

Izobraževalne ustanove so pomemben del lokalne skupnosti in pogosto sodelujejo pri kulturnih ter športnih dogodkih.

Gospodarstvo danes

Slovenske Konjice so gospodarsko živahno središče. Tradicionalno so bile pomembne obrt, trgovina in vinogradništvo, danes pa je gospodarska slika bolj raznolika. Med ključnimi dejavnostmi so:

  • storitvene dejavnosti,

  • mala in srednja podjetja,

  • turizem, ki temelji na kulturni dediščini, naravi in vinu,

  • vinogradništvo in vinarstvo, zlasti na območju Zlatega griča, ki je prepoznavno po kakovostnih vinih in sodobni arhitekturi vinske kleti.

Mesto je tudi pomembno upravno središče občine, kar dodatno krepi njegovo vlogo v regiji.