Tolminka, levi pritok reke Soče izvira na nadmorski višini (izvir
Tolminke) 683 m, vendar so nad izvirom tudi številni hudourniški pritoki
izpod Planine pod Osojnico, Smrečja in Spodnje Komne. Sotočje Tolminke
in Soče je na nadmorski višini 157 m, manj kot kilometer južno od Tolmina.
Severovzhodno, 1300 m od Tolmina je sotočje Zadlaščice in Tolminke, kjer
je na nadmorski višini 180 m tudi najnižja točka Triglavskega narodnega
parka. Korita reke Tolminke so poznana že 'od nekdaj' - celo italijanski
pesnik Dante Alighieri naj bi tu po legendi našel navdih za svoje pesnitve.
Sotočje Tolminke in Zadlaščice je lahko dostopno, dostop do spodnjega dela
korit Tolminke in naravne znamenitosti - izvira termalne vode pa je nevaren,
saj narasla Tolminka velikokrat poškoduje dostop. Izvir s toplo vodo je
bil že leta 1882 omenjen v knjigi Zgodovina Tolminskega. Temperatura izvirne
vode naj bi se gibala okoli 20° C. Dostop do manjše jame v kateri je izvir
je zaščiten z železnimi vrati. (2. aprila 2006 je bi ob ogledu, izvir presahnjen).
Območje imjenovano 'Tolminska korita' je deber dolga 1.000 m, in preide
v korita v spodnjem delu dolžini približno 200 m, v širino 5-10 m, nad
strugo Tolminke pa se pri 'Hudičevem mostu' dvigajo 60 m nad srugo reke
(pri mostu tudi oznaka višine nad rečno strugo). Zanimiv je pogled v strugo
Tolminke - njena barva je modrikasta in ne zelenkasta kot pri večini voda
v Posočju. Od 'Hudičevega mostu' je bila nekdaj nad desnim bregom Tolminke
speljana pot, ki se danes že zaraščena konča po 150 m pred prepadnimi stenami.
K območju Tolminskih
korit sodijo tudi korita Zadlaščice, ki so krajša in ožja. dolga so
približno 100 m, široka 3-10 m in globoka 50 m. Čeprav je pot v korita
Zadlaščice zaradi plazovitega terena večkrat poškodovana, je redno vzdrževana
in z razglednih ploščadi je lepo pogled v korita in znamenitost - med stene
kortit zagozden skalni podor v obliki 'medvedove glave'. Takoj za 'Medvedovo
glavo' so vidni 3-4 m visoki skočniki Zadlaščice. |
Poimenovanje
korita = strokovni izraz za evorzijsko strugo
Korita = zemljepisno ime
Po slovenskem pravopisu se območje imenuje Tolminska korita, vendar
bi bilo lahko, glede na to da so Korita zemljepisno ime morda pravilno
Tolminska Korita (citirano: D. Rojšek,
april 2006) |
Geologija
Območje naravnega spomenika se deli na gornji del Tolmiskih korit in
turistično urejeno in dostopno območje v spodnjem območju korit Tolminke
in Zadlaščice, ki so vrezana v zgornjetriasni apnenec. SSZ območje
Tolminskih korit je podvrženo močnemu erozijskemu delovanju, zlasti območje
izven korit (kot evorzijske struge), ki je v krednem laporju, skrilavcih
in peščenjakih. Območje zgornjetriasnega apnenca je v ozkem pasu v smeri
SSZ in mu v dolžini sledi 200 m dolga evorzijska struga Tolminke, v (ozki)
širini pa kratka 100 m dolga evorzijska struga Zadlaščice.(vir:
Geološka karta območja S. Buser, Osnovna geološka karta SFRJ, Tolmin in
Videm 1:100.000, L33-64, Geološki zavod Ljubljana 1969-1984.) |
Naravni spomenik
Korita Tolminke in Zadlaščice sodijo med naravno dediščino Republike
Slovenije. Območje ščiti tudi Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP).
Uradni list SR Slovenije št.63-28/81. Na seznam naravnih spomenikov je
bilo območje uvščeno zaradi izjemnih naravoslovnih značilnosti z odlokom
o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti
na območju občine Tolmin, Uradno glasilo št.: 5/6.6.1990, Nova Gorica.
Po kategoriji IUCN - (International Union for Conservation of Nature
and Natural Resources), Svetovni zvezi za varstvo narave, sodijo Korita
Tolminke in Zadlaščice v kategorijo III. - naravni spomenik, zavarovan
predvsem zaradi naravnih pojavov in oblik. Ker pa leži zavarovano območje
tudi pod območje Triglavskega narodnega parka je tudi v kategoriji II.,
območje zavarovano predvsem za ohranjanje ekosistemov in za rekreacijo. |
Vegetacija
Območje v okolici Tolminskih korit je na nadmorski
višini okoli 180 m in temu je primerna tudi vegetacija. Prevladuje gozdna
združba bukve in črnega gabra (Ostryo-Fagetum). Znotraj korit razumljivo
ni gozdne združbe |
|