Klavžarica (Ovčjakarica)

Potok Klavžarica ustvarja na svoji poti skozi Revenovo grapo (tudi Ovčjakarsko grapo) proti Kanomljici, katere desni pritok je, številne slapove in šume, ki se končujejo v atraktivnih tolmunih, ki ob vročih poletnih dneh vabijo k osvežitvi. Poleti je vodni pretok zelo skromen in človek si kar težko predstavlja, da so tu nekoč "splavarili les". Dodatno pretok zmanjšujejo obnovljene klavže; zdaj stalna zajezitev poganja majhno elektrarno. Če se spustimo k strugi potoka pod Revenovo domačijo in sledimo potoku navzgor, kar težko preštejemo številne slapove, šume in šumelišča. Atraktivna je 4 m visoka ter 8 m široka polica, zanimiv pa je tudi tripramenski, 7 m visok slap. Tik pod klavžami teče 6 m visok slap, ki poudarja mogočnost monumentalnih vodnih zapornic. Zgornje slapišče je visoko preko 50 m.

DOSTOP: Spodnja Idrija - Srednja Kanomlja. Na levo je odcep proti Vojskemu (tudi kažipoti za ribogojnico in Klavže), po katerem se zapeljemo in se pričnemo vzpenjati, na ostrem desnem ovinku opazimo kažipot za klavže na levo. Po slabem kilometru pridemo do domačije Reven. Naprej od Revenove domačije vodi dobra gozdna cesta, peljemo se lahko še vse do zapornice, kjer je dovolj protora za parkiranje, do klavž pa je po cesti še približno kilometer hoje. Nekako po 300 m za domačijo si lahko izberemo tudi težjo pot: po brezpotju ali pa zaraščenih stezicah nad levim bregom Klavžarice si ogledamo še spodnje slapove. Najprej nam v strugi potoka pade v oči 8 m širok ter 4 m visok prag. Nad njim so značilni številni, tudi do 5 m visoki šumi, ki padajo v lepe zelene tolmune. Do klavž je še zanimiv 7 m visok tripramenski slap. Pri tem slapu se je potrebno dvigniti do poti po levem bregu navzgor ter nadaljevati pot do klavž ter zgornjih slapov. Za klavžami je nekdanja pot po desni strani potoka sedaj poplavljena z jezercem. Če se uspemo prebiti po brežini, se povzpnemo mimo šuma, naredimo oster ovinek na levo in pred nami se odpre pogled na zgornje slapove.

*Klavže so monumentalne vodne zapornice, ki so omogočale plavljenje lesa. Na Idrijskem so bile pozidane v času Marije Terezije okoli leta 1770. Iz tehničnega in in estetskega zornega kota so izjemne v evropskih primerjavah. Imenovane so tudi kot "slovenske piramide"! S pomočjo klavž so samo v enem letu transportirali od 20.000 do 30.000 m3 lesa. Klavže na potoku Klavžarici so bile zgrajene leta 1813 v času Iliskih provinc, na kar opozarja kamnita "napoleonska" plošča. Med leti 2003 in 2005 so jih vzorno obnovili, informativna tabla prikazuje delovanje mehanizma in opisuje zgodovino klavž. S spustom po strmih mokrih stopnicah (ni odveč svetilka) se lahko spustimo v en krak klavž in ogledamo del zapiralnega mehanizma.

*stari opis iz leta 1998 je septembra 2008, dopolnila Malan Štrbenc.