Rifnik nad Šentjurjem

Rifnik nad Šentjurjem je največja poznoantična naselbina na Slovenskem, ki s svojo bogato zgodovino od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka predstavlja eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji.

Zgodovinski okvir

Rifnik je markanten hrib južno od Šentjurja, ki se dviga nad dolino reke Voglajne. Zaradi svoje strateške lege je bil poseljen že od mlajše kamene dobe (okoli 4000 pr. n. št.), nato pa skozi bronasto in železno dobo. V času rimske dobe je območje postalo pomembno naselbinsko središče, svoj vrhunec pa je doseglo v pozni antiki (4.–6. stoletje).

Poznoantična naselbina

• Rifnik je bil v pozni antiki največja višinska naselbina v Sloveniji, obsegajoča celoten zgornji plato hriba.
• Naselbina je bila utrjena z obzidjem in stražarnicami, kar je prebivalcem omogočalo obrambo pred vpadi barbarov.
• Arheologi so odkrili temelje sedmih hiš, ki so bile zgrajene iz kamna, nekatere celo z centralnim ogrevanjem, kar kaže na visoko stopnjo bivalne kulture.
• Pomemben del naselbine sta bili dve starokrščanski cerkvi, ki potrjujeta, da je Rifnik postal eno najstarejših krščanskih središč na Slovenskem.
• V naselbini je bila zgrajena tudi cisterna za vodo, kar je omogočalo trajno bivanje na hribu.

Verski in kulturni pomen

Na najvišji točki Rifnika so arheologi odkrili ostanke templja lokalnega božanstva Akvona, povezanega z reko Voglajno. To kaže na preplet poganskih tradicij in zgodnjega krščanstva, značilnega za prehodno obdobje pozne antike.

Arheološke raziskave

Prve raziskave je med drugo svetovno vojno opravil Walter Šmid. Kasneje sta izkopavanja nadaljevala Lojze Bolta in Darja Pirkmajer, ki sta dokumentirala več gradbenih faz naselbine. Danes najdbe hrani Pokrajinski muzej Celje v okviru razstave "Rifnik in njegovi zakladi".

Konec naselitve

Naselbina je propadla v drugi polovici 6. stoletja, ko so na območje prišli Slovani. Njihov prihod je pomenil konec romanizirane skupnosti in začetek novega zgodnjesrednjeveškega obdobja.

Rifnik danes

Rifnik je urejen kot arheološki park, odprt vse leto. Obiskovalci si lahko ogledajo temelje objektov ter rekonstrukcijo prazgodovinske hiše. Zaradi svoje lege je tudi priljubljena pohodniška točka.

Primerjava z nekaterimi drugimi poznoantičnimi naselbinami

Viri: Walter Schmid, Lojze Bolta, Darja Pirkmajer, Pokrajinski muzej Celje.