Trije narodni parki ščitijo izjemno biotsko raznovrstnost Pirenejev, ki ima nekaj sto endemičnih vrst: Narodni park Pirenees v Franciji, Narodni park Aigüestorts in Lac Saint-Maurice ter Narodni park Ordesa in Mont-Perdu v Španiji.
Pirineje po celotni dožini prečkajo tri visoke pohodniške poti, od Atlantskega ocena do Sredozemskega morja: GR 10 na francoski strani, GR 11 na španski strani in HRP, ki poteka visoko po vrhovih Pirinejev.
Potopis z vizualizacijo v navidezni realnosti opisuje izkušnjo hoje po poti GR10 (Le sentier de grande randonnée 10), ki je v svoji celotni trasi dolga približno 1000 km (uradna dolžina 953 km) in 54 km vzponov.
Pot GR10
Osmega junija 2024 sem se iz Ljubljane, zgodaj zjutraj s prevozom Go Opti pripeljal do letališča v Trevisu in s postankom v Bruslju končno pristal na letališču v Biaritzzu. Dvaindvajset kilogramski nahrbtnik v katerem je bila vsa potrebna oprema za hojo po gorah, varno šotorenje ter seveda fotografiranje in dokumentiranje pokrajine, sem moral za letalo prijaviti kot prtljago izrednih dimenzij. Nahrbtnik Osprey Atmos 65 AG je bil zapolnjen do vrha: šotor Robens Chaser 2 s teoretično odpornostjo proti sunkom vetra do 200 km/h, spalna vreča RAB Neutrino Pro s temperaturo udobja -5C (vem, poletje… vendar se je pozneje izkazalo, da je bila odločitev dobra), ter udobno napihljivo podlogo s koeficientom R=5 (potrebno je vedeti, da je spalni sistem sestavljen 50:50 iz spalke in podloge). Obleko sem imel minimalistično: dvoje hitro sušečih RAB-ovih majic z dolgimi rokavi, merino majica s kratkimi rokavi iz Dechatlona, troje športnih spodnjic, troje pohodniških merino nogavic, lahka puhovka Mac in a Sac ter RAB-oba nepremočljiva vetrovka Kinetic 2. Za povrh pa sem imel še rezervne pohodne hlače in nepremočljive dežne hlače.
V Biaritzzu me je pričakalo oblačno vreme z rahlim pršcem. Od letališča sem peš krenil do 2 km oddaljene železniške postaje, kjer sem hitro dobil povezavo do Hendaya. Na letališču me je pri izhodu presenetila kontrola osebnih dokumentov ter težko oborožene vojaške patrulje mladih vojakov, skoraj otrok.
Prvotno sem nameraval v Dechatlonu v Hendayu kupiti plinsko kartušo za gorilnik, ter nadaljevati pot od plaže v Hendayu v prvo etapo poti. S seboj sem vzel tudi obroke za hitro pripravo, saj na poti pričakovano ni bilo veliko možnosti za nakup kompaktne hrane za dolgo pohodništvo.
Dež se je stopnjeval in pogled na vremensko aplikacijo je napovedal celo rdeč alarm za dež in neurja. Med vožnjo z vlakom proti Hendayu sem preko aplikacije Booking pregledal možnosti za prenočišče ter našel primeren penzion/'Gite', ki pa se je nahajal 4 km izven Hendaya. Dež se je stopnjeval in že pešpot od železniške postaje proti prenočišču me je spravila v malodušje. Prihod v 'gite' Amaia Baita pa me je spravil v dobro voljo. Zanimivo, kako so nekatere baskovske besede pomensko podobne slovenščini. V penzionu me je pričakal prijazen lastnik in hitro sem ugotovil, da gre za BB penzion kjer lastnik deli svojo hišo z gosti. Lepo urejeno posestvo z okolico in domiselno notranjo opremo hiše. Popoldanski pregled sveže vremenske napovedi ni bil obetajoč, saj se je potrdila napoved z neurji za naslednji dan v nedeljo in celo z možnostjo prenosa slabega vremena v ponedeljek.
Noč na nedeljo je bila nevihtna s strelami in močnim grmenjem, v jutro pa sem se prebudil z rahlim rosenjem zunaj. Obalo vzhodno od Hendaya sestavljajo klifi in intenzivna abrazija, zato sem se odločil, da se kljub deževnemu vremenu odpravim na sprehod do Hendaya ter raziščem obalo.
Približno šestkilometrska pot ob obali do Hendaya je bila razmočena od nočnih neviht, po približno pol ure hoje pa je pričel pihati močen veter z dežjem. Majhen, lahek zložljiv dežnik je zdržal manj kot tri sekunde, ko sem ga odprl, veter ga je dobesedno zmlel in v rokah mi je ostalo le držalo. Vetrovka je opravila svoje delo in kljub sedaj že močnemu dežju nisem bil premočen. V Hendayu sem uničen dežnik odvrgel v smetnjak ter v trenutku navdiha, saj mi je bilo bičanje dežnih kapelj v obraz neprijetno, kupil velik močan dežnik, ki me je kljub teži potem spremljal na poti.
