Zapornica na Ljubljanici (1939-44) je spomenik državnega pomena (odlok 2009). Zapornica na Ljubljanici povezuje levi in desni breg Ljubljanice med nekdanjo Šempetrsko vojašnico in Ambroževim trgom v Ljubljani. Zapornica je bila zgrajena z namenom, da se uravnava višina in pretok reke skozi središče Ljubljane. Zapornica je bila načrtovna tudi kot most za pešce, ki bi zaključeval obrežno promenado in jo obrnil nazaj proti središču mesta.Arhitektura zapornice je zasnovana tako, da jez sestavljajo trije armiranobetonski oporniki - piloni - širine 2,4 m, med njimi sta pretočni polji širine 12,25 m, ki ju zapirata dva para zapornic: par je sestavljen iz spodnje kotalne in zgornje drsne zapornice. Nivo prelivnega praga je na koti 281,41 m nadmorske višine. Opornika sta obložena s kamnito oblogo, vse skupaj pa spominja na arhitekturo templjev. Krasijo ju na eni strani stebri z dorskimi kapiteli z nekakšnimi etruščanskimi posodami, izklesanimi z zmajevimi glavami, na drugi strani pa stebri z jonskimi kapiteli s stiliziranimi človeškimi glavami, ki nosijo brv čez reko. Ostrešje opornikov je poudarjeno z okrasnim vencem.
Avtorja projekta: arhitekt Jože Plečnik in kipar Božidar Pengov.
