#1 Pred Šeškovim
domom
#2 Vhodna avla #3 Dvorana #4 Dvorana #5 Recepcija #6 Razstava #7 #8 #9 #10 #11 #12 #13 #14 #15 #16 #17 #18 #19 #20 |
|
Božidar Jakac: Risbe
na ogled od 24.oktobra 1996, prenovljena 4.oktobra 2002 Božidar Jakac (1899-1989) je najplodovitejši slovenski likovni umetnik-grafik, slikar in ilustrator. Del njegovega obsežnega opusa je z donacijo umetnikove soproge Tatjane Jakac obogatil zbirke Pokrajinskega muzeja v Kočevju in postal javna last. Z njeno donacijo postaja Pokrajinski muzej v Kočevju, ob zbirkah v Kostanjevici in v nekdanjem umetnikovem domu v Novem mestu, varuh pomembne zbirke likovnih del. Podobno kot zbirki v Črnomlju in Dolenjskem muzeju v Novem mestu, sodi kočevska zbirka pretežno v vojni čas, po vsebini pa je močno povezana z zgodovino mesta in njegovega zaledja, še posebej s Kočevskim Rogom. Jakčev medvojni opus omogoča različne likovno vsebinske predstavitve, ki pa se vendarle ne morejo izogniti vodilnim nosilnim vsebinam in temam. Tudi v novem izboru za stalno postavitev se ponavljajo Jakčeve znane medvojne teme: zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, dogajanje v bunkerju na Rogu med nemško ofenzivo jeseni 1943, partizanske bolnice in ranjenci, razne manifestacije in srečanja v partizanski prestolnici Črnomelj ter drugo dogajanje na osvobojenem ozemlju. Tako kot se ne moremo v nobenem izboru medvojnih del izogniti Jakčevim skicam pomembnih zgodovinskih dogodkov, velja ista ugotovitev za njegove portrete. Ta zvrst Jakčeve umetnosti bo ostala za vselej v središču njegovega ustvarjalnega opusa. Zato so portreti kar številno zastopani tudi v novi postavitvi. Medvojnim likovnim delom smo tokrat dodali še nekaj del, ki so nastala
po vojni. V mislih imamo tista, ki jih je ustvaril kot udeleženec slovesnosti
ob odkritju spomenika osvoboditve v Kočevju leta 1953, ki se je, kakor
se da razbrati iz Jakčevih krokijev, spremenila v pravi ljudski praznik
prebivalcev Kočevja in njegove okolice.
Prepričani smo, da nam bo tudi tokratna razstava z novim izborom del iz Jakčeve zapuščine predstavila umetnika kot vestnega kronista in dokumentalista, odličnega krajinarja in portretista, predvsem pa kot angažiranega človeka, ki se je kot umetnik priključil oboroženemu odporu in mu s svojim likovnim opusom in drugim delom ter dejavnostmi postavil trajni vizualni pomnik in spomenik. |