[#1| #2| #3| #4| #5| #6| #7| #8| #9| #10] Cikel [#11| #12]

document.write(''); document.write(''); document.write('');

Cikel kmečkih letnih opravil Dolenjsko kmetijstvo je imelo zaradi naravnih osnov in ugodnega podnebja primerne pogoje za razcvet, a je bilo še konec 19. stoletja močno zaostalo. Zato je bilo malo kmetijskih strojev, edino na večjih gospodarstvih, predvsem graščinskih, so se ravnali po sodobnejših kmetijskih načelih in so tudi uvajali tehnične novosti. Razstavljeni predmeti skušajo ujeti letni poljedelski ritem, kateremu je dodano še nekaj drobcev iz drugih kmetijskih panog. S skupinami predmetov, ki predstavljajo neko določeno opravilo, je željen prikaz letnega delovnega kroga na kmetiji. Začne se s pripravo in spravilom drv. Pri tem delu so uporabljali naslednje priprave: žago, sekiro, cepin in zagozde. Ko je zapadel sneg in zamrznil, so šli po les z živino. Iz preklanega in razžaganega lesa, ki so ga med seboj zvezali, so napravili nekakšne ,,ulake" s 15 do 22 členi. Take ,,ulake" je živina vlekla do doma. Sledi cikel poljedelskih opravil. Pred setvijo so zemljo pogonojili. Gnoj so z gnojnimi koši zvozili na njivo spomladi in jeseni. Gnoj so z dvo ali trirogelnimi skapači zmetali z voza, po njivah pa so ga raztrosili s tri ali štirirogelnimi vilami. Temu delu je sledilo oranje s plugom, brananje in nato setev. Za sejanje žit so uporabljali posebne košare ,,sevke ali seunce", spletene iz žitne slame. Nekatere posejane in posejane kulture so nato okopavali z lahkimi motikami, težke motike pa so uporabljali za kopanje v vinogradu. Prva košnja je bila v juniju, to je seno. Naslednja v avgustu - otava. Kjer so imeli še tretjo košnjo so ji rekli tretica. Travo so kosili kosci. Kosili so s koso, za brušenje so uporabljali oslo, ki je bial spravljena v oselniku, za klepanje kose pa ,,klepaje", to je ,,babico" (nakovalo) in klepalno kladivo. Posušeno travo so grabili z grabljami, z vozovi so jo zvozili domov in zdevali na senike s pomočjo lesenih dvorogelnih vil...