[#1| #2] Vinogradništvo [#3| #4| #5| #6| #7| #8| #9| #10| #11| #12]

document.write(''); document.write('');

Vinogradništvo in kletarstvo Vinogradništvo je bilo ena temeljnih gospodarskih panog na Dolenjskem, ker trta na tem območju zelo dobro uspeva. Z vinogradništvom se ni ukvarjalo le kmečko prebivalstvo, ampak je bilo precej vinogradov v lasti mestnih prebivalcev. Obdelava vinogradov je bila do prve polovice tega stoletja povsem ročna. Večja dela v vinogradu so bila kopanje, rezanje, vezanje in trgatev. Prvi del procesa za pridobivanje vina se odvija v vinogradu, drugi, po trgatvi, pa v kleti. Trgatev je bila za vse vinogradnike velik dogodek. Grozdje so rezali s posebnimi nožiči ali s škarjami in ga zbirali v lesene škafce s širšim dnom, da se niso prevračali. Iz škafov so potem stresali grozdje v brente. Zanje je bil zadolžen brentač, ki je nato nosil v zidanico ali hram. Grozdje so najprej zmleli v mlinu. Belo so dali kmalu v stiskalnico, črno pa so puščali na tropu nekaj dni, predan so ga prešali. Na območju Dolenjske so sta bila ponavadi dva tipa stiskalnic - preš: na dva ovna in na utež. Mošt so vlivali v sode s pomočjo lesenih lejev ali lakounic. Mošt je nato vrel in zato so na sod postavili kipilno veho, da je lahko izhajal oglikov dioksid, zrak pa ni imel dostopa v sod. Nkateri vinogradniki so grozdje v posebno velikih sodih - lajtah po trgatvi zvozili domov in ga prešali doma, kjer so imeli tudi kleti.