Najvzhodnejša točka Slovenije – odprava v Mursko šumo

Boštjan Burger (oktober 2012, revizija 2026)

Uvod: vprašanje najvzhodnejše točke Slovenije

Najvzhodnejša točka Slovenije? Na prvi pogled preprosto vprašanje, a pogled na različne zemljevide hitro pokaže, da odgovor ni tako enoznačen. Spletni zemljevidi so bili nezanesljivi, zato smo kot osnovo uporabili klasični topografski zemljevid merila 1 : 50.000 iz časa nekdanje Jugoslavije, ki naj bi bil nesporen. Nato smo preverili še merilo 1 : 20.000 in na koncu kataster.

Pred odhodom je bilo treba urediti birokratski del: za obisk najvzhodnejše točke je bilo nujno pridobiti dovoljenje policije, poleg tega pa je moral biti obisk izveden v spremstvu policijske patrulje. Policijska skupina je imela redni pregled obmejnega območja, mi pa smo se jim pridružili v določenem terminu.

Terenski dostop: pot skozi Mursko šumo

Začetek sedemkilometrske poti v meglenem dopoldnevu Murske šume je bil skoraj filmski. Štirikolesnik se je prebijal skozi močvirnat teren poplavne ravnice, večinoma v vožnji z reduktorjem, dokler ni bilo treba zadnja dva kilometra opraviti peš.

Skoraj pragozd. Milijarde komarjev – dobesedno. Okoli dvesto pikov tudi skozi obleko. A se je izplačalo: osvojena je bila najvzhodnejša točka Slovenije. Zvenelo je kot odlomek iz zgodbe »skozi puščavo in goščavo«, a območje je res odmaknjeno, vsaj zadnja dva kilometra. Malo ali veliko – odvisno, kako gledaš. Komarji so bili pri tem ogledu na daljavo zagotovo prihranjeni.

Kaj je eksklava?

Eksklava je del ozemlja neke države, ki je popolnoma ločen od matičnega ozemlja in ga z matično državo ne povezuje noben kopenski stik; do njega je mogoče priti le prek ozemlja druge države.

Nekateri zemljevidi so kazali, da naj bi bil polotok med Krko in Muro takšna slovenska eksklava. Terensko preverjanje pa je pokazalo drugačno sliko.

Zgodovinski in pravni okvir: meje republik v Jugoslaviji

V času Socialistične federativne republike Jugoslavije sta imeli Socialistična republika Slovenija in Socialistična republika Hrvaška status ustavnih republik z lastno državnostjo, lastnimi ustavami in jasno določenimi republiškimi mejami.

Te meje so bile vrisane v uradne zemljevide, potrjene z zveznimi akti in označene z mejnimi kamni federacije. Po razpadu Jugoslavije so postale mednarodno priznane državne meje, skladno z načelom uti possidetis iuris.

Na območjih, kjer je reka Mura meandrirala in spreminjala strugo, so se pojavljala nesoglasja glede poteka meje, vendar je veljalo jasno pravilo: zunanjo mejo določajo mejni kamni federacije, ne trenutna struga reke.

Evropska unija, Schengen in politična realnost

Slovenija je leta 2004 postala članica Evropske unije, leta 2007 pa vstopila v schengensko območje. Hrvaška v času odprave leta 2012 še ni bila članica EU, zato je bila Slovenija na tem odmaknjenem območju Murske šume edina članica EU in hkrati varuhinja zunanje schengenske meje.

Logično bi bilo pričakovati, da bo Evropska unija – kot skupnost, ki temelji na pravu, solidarnosti in spoštovanju mednarodnih meja – zaščitila svojo članico v primeru posegov na njenem ozemlju ali manipulacij z zgodovinskimi mejnimi kamni federacije. A realnost je bila precej drugačna. EU se v dvostranske mejne spore praviloma ni vmešavala, čeprav je šlo za območje, ki je bilo formalno del zunanje meje Unije.

To je ustvarilo občutek, da je bila Slovenija v tem delu Evrope prepuščena sama sebi – in da je bila politična realnost pogosto pomembnejša od pravne.

Revizija odprave januarja 2026: nova politična perspektiva

Prav zato sem se januarja 2026 odločil ponovno revidirati svojo odpravo v Mursko šumo. Ne le zaradi geografske natančnosti, temveč tudi zaradi političnega ozadja, ki je v zadnjih letih postalo še bolj kompleksno.

Evropa se je znašla v obdobju, ko se ponovno odpirajo vprašanja meja, suverenosti, varnosti in političnih pritiskov. Primeri, ki se dogajajo na skrajnih robovih evropskega prostora, so pogosto prezrti, a prav tam se najbolj jasno vidi, kako deluje – ali ne deluje – evropska solidarnost.

Danska, članica EU, se sooča s podobnimi dilemami v odnosu do Grenlandije, ki ni del EU, a je podvržena geopolitičnim pritiskom, ki spominjajo na situacije, kakršne je Slovenija doživljala na svoji meji s Hrvaško.

Čeprav gre za povsem drugačen prostor – arktični, redko poseljen, strateško pomemben – je vzorec podoben: ko se prepletajo interesi velikih sil, kapitala in varnostnih struktur, se lahko tudi članice EU znajdejo v položaju, kjer pravo in solidarnost stopita v ozadje.

Zato se danes vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali EU res temelji na pravu in solidarnosti ali pa je to skupnost, ki jo v resnici vodijo interesi kapitala in politične pragmatike. Časi mehurčka politične naivnosti so minili.

Terenska analiza: eksklava ali ne?

Pred terenskim delom je kazalo, da ima Slovenija na tem območju eksklavo, zato smo sledili mejnim kamnom tipa A, ki so v času Jugoslavije označevali mednarodno priznano državno mejo med SR Slovenijo in Madžarsko.

Ko smo prišli do zadnjega kamna z oznako A in prvega mejnega kamna tipa B, ki označuje državno mejo med SR Hrvaško in Madžarsko, je bila domneva o eksklavi ovržena. Do sotočja Krke in Mure namreč poteka ozek, a neprekinjen pas slovenskega ozemlja, kar smo preverili in dokumentirali in situ.

Nenavadnosti na terenu in odprto politično vprašanje

Na poti smo opazili tudi nekaj »čudnih« posegov: nekdo je nekatere mejne kamne tipa A prebarval ali predelal ter vanje vrezal oznako R. Hrvaška. Najverjetneje gre za dejanje vandalov ali lokalnih mazačev – kdo bi vedel.

Vsekakor pa je takšno početje popolnoma neevropsko, »po domače« in brez razumevanja pomena državne meje.

Toda ob tem se porodi neprijetno, a neizogibno vprašanje: zakaj je slovenska politika dopuščala, da so mazači iz območja Republike Hrvaške spreminjali ali celo izruvali mejne kamne Jugoslovanske federacije – torej zgodovinske državne meje, ki je postala tudi meja Evropske unije?

Je šlo za politično previdnost, za strah pred zaostrovanjem odnosov, za podcenjevanje pomena obmejnega območja ali preprosto za nezanimanje za odmaknjene, poplavne ravnice Murske šume? Vprašanje ostaja odprto.

Končna ugotovitev: najvzhodnejša točka Slovenije

Najvzhodnejša kopna točka Republike Slovenije je sotočje rek Krke in Mure. Blatni pomol na sotočju se zaradi poplav nenehno umika in preoblikuje. Natančna umeritev položaja z dvema GPS sprejemnikoma je pokazala, da se državna tromeja (Slovenija–Hrvaška–Madžarska) nahaja v rečni strugi pod sotočjem.

Polotok med Krko in Muro je po katastru videti kot slovenska eksklava, vendar analiza mejnih kamnov – A646 vzhodno od sotočja Ledave in Krke, A648, A651 in A653 – pokaže, da ob levem in desnem bregu Krke poteka ozek slovenski koridor, ki povezuje sotočje Krke in Mure. To pomeni, da ne gre za eksklavo, temveč za neprekinjeno slovensko ozemlje.

Tipologija mejnih kamnov

• Mejni kamni tipa A Zgodovinski mejni kamni Republike Slovenije (v času SFRJ: meja med SR Slovenijo in Madžarsko).

• Mejni kamni tipa B Zgodovinski mejni kamni Republike Hrvaške (v času SFRJ: meja med SR Hrvaško in Madžarsko), ki se pričnejo z oznako B1.