Gobavica je grič (433 m n.v.) nad severozahodnim območjem Mengša. Na vrhu je Mengeška koča. Območje Gobavice je s številnimi pešpotmi in urejeno trim stezo pribljubljeno rekreacijsko območje. Na vzpetini na vzhodnem območju Gobavice, tik nad Mengšem so ostaline nekdanjega gradu Mannsburg iz 12. stoletja.
Grad in naselje pod njim naj bi dobila ime po poganskem vitezu Mengu. Ime Mengeš oz. njegova nemška različica Mannsburg, ki je očitno nastala iz starega nemškega imena Meingo, Mengoz ali Megingoz, se v listinah omenja od 10. do 12. stoletja.
Na prvo posredno omembo gradu (kot Meingosburg) naletimo leta 1154, ko se omenja mengeški vitez, andeški ministerial Ditrik iz Mengša (Dietricus). Po letu 1230 je grad pripadal štajerskemu vojvodi Frideriku II. Od leta 1248 do leta 1251 ga je zasedal grof Majnhard Goriški kot cesarski upravitelj, za njim Spanheimi. Njim je grad leta 1250 odstopil eden od dedičev po Andeških, oglejski patriarh Bertold. Tega leta se grad prvič izrecno omenja kot castrum Mengosburch. Leta 1260 se omenja vazal Ortolf z Mengša. Naslednja omemba gradu nastopi leta 1316 (das haus datz Meyngospurch); takrat je Hartvik Steier (Štajerski) izročil svoj delež gradu (polovico je imel Friderik) ženi in otrokom. Še leta 1329 pa je Hertlein prejel od koroškega vojvode Henrika v fevd tretjino gradu, ki je prej pripadala sinovom Friderika Steyerja. Del druge polovice je Friderikova vdova Trauta s sinovoma leta 1335 prodala Hartleinu in Henriku iz Ortolfovega rodu (ainen tayl von unserm tayl), nekatere dele pa so jima sorodniki prodali že prej. Prodani so bili tudi grajski hrib, obzidje, predgradje in drugo. Friderikova veja je dokončno prodala svoj delež leta 1337, in sicer Hartwikovi veji. Za genealoško preglednico veje Mengeških glej Kos: Vitez in grad. Leta 1345 je Hartwik grad prepustil sorodniku Rajnherju Schenku iz Ostrovice, ta pa je grad že okoli leta 1356 prodal Egelolfu Müllingerju. Možno je, da je bilo v tem času lastništvo deljeno z Mengšani iz Ortolfovega rodu. Kot lastniki gradu kasneje nastopijo Johan iz Peggaua, Gallenberški in Hohenwarti. Slednji so grad v začetku 17. stoletja opustili in približno med leti 1625-1630 ob vznožju grajskega hriba pozidali nov sedež gospoščine.
Mengeški so v 14. stoletju uporabljali kar 3 različne grbe. Prvi je bil grb bratov Ortolfa in Wisenta (iz Krškega) s konca 13. in začetka 14. stoletja z razcepljenim ščitom in praznim desnim poljem, v levem pa s tremi škarnicami. Njuni sinovi so vsi po vrsti uporabljali grb s prepletenima trnkoma. Wisetovi sinovi so vsi stopili v službo grofov Goriških in prejeli v upravo Mehovo. Tretji grb, ki ga je uporabljala Hartwikova (eden izmed sinov Wiseta) veja je vseboval rastočega leva nad dvema valovnicama oz. poševno deljen ščit z zgornjo levjo polovico v prvem polju, v drugem pa valovnice.
Literatura:
Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Območje Kamnika in Kamniške Bistrice)", Viharnik, Ljubljana, 1997, ISBN 961-6057-12-X
Povzeto po URL: http://www.gradovi.net/grad/menges_grad , 20. april 2022
|
|
