| Graščina je bila sezidana sredi 18. stoletja za jezuitski kolegij iz
Trsta kot letovišče, v takrat še čisto kmečki
okolici. Ob Ljubljanici nasproti graščine takrat nastane manufakturno
podjetje - tovarna sukna. Suknarna deželnih
stanov leta 1727 dobi obrtne prostore v mlinu na Selu ob Ljubljanici.
Leta 1747 vso posest kupi ljubljanski trgovec Friderik Weitenhiller. Leta
1762 lastnika posesti postaneta dunajski trgovec Valentin Ruard in ljubljanski
trgovec Josip Desselbrunner. Slednji v celoti prevzame tovarno, ki postane
največja tovarna sukna v tedanji Avstriji. Podjetje zaradi odkupa deležev
in proti koncu stoletja zaradi Napoleonovih vojn zaide v hude finnačne
težave. Leta 1803 suknarno zaprejo. Posest in graščino leta 1817 kupi na
dražbi Andrej Malič.
Že leta 1820 Dvorec odda v najem državi. Ta ga je preuredila za svoje
vojaške potrebe, podaljšala pa je tudi obe stranski poslopji. Leta 1854
je dvorec odkupila avstrijska državna uprava, ki ga je še naprej vse do
konca prve svetovne vojne uporabljala za svoje vojaške potrebe, za tem
pa ga je prevzela nova jugoslovanska državna oblast.
Leta 1937 kmetijsko ministrstvo premesti konjarno v grad Ponoviče pri
Litiji in celoten kompleks dodeli deškemu vzgajališču. Po drugi svetovni
vojni graščina spet služi vojaškim namenom. Sedaj (2003) je v lasti podjetja
GIVO Real, ki cel kompleks že revitalizira in mu podaja novo funkcionalnost
in pomen.
Vir: GIVO Real, julij 2003
|
